Zdi se, da gre za povsem nov model na trgu, toda ime santa fe razkriva, da ga poznamo že dolgo. Precej drugačna oblika ni edina posebnost pri tem avtomobilu. Morda še bolj je treba govoriti o drugačnem pogonu.

Spredaj so posnemali bolj luksuzne terenske modele, zadaj so ubrali retro stil, vsekakor pa hyundai santa fe zdaj deluje bistveno večji kot nekoč. V dolžino meri 483 centimetrov in je za štiri centimetri daljši kot prej, obenem je tudi višji. Linije so precej kvadrataste, dokaj izraziti so žarometi v obliki črke H(yundai).

Notranjost je precej ekskluzivna, sploh v svetlejši različici. FOTO: Aljaž Vrabec

S takšno podobo (in velikostjo) krade poglede. Na vsakem parkirišču je takoj opazen, a zaradi svoje zajetnosti od voznika zahteva kar veliko natančnosti in pozornosti. Vsekakor so v pomoč številne kamere in možnost ogleda okolice s 360-stopinjskim pogledom, toda na sodobnih parkiriščih, kjer skušajo na čim manjšo površino spraviti čim več avtomobilov, včasih ni dovolj prostora. Sploh vožnja med etažami v parkirnih hišah je kar lep izziv. Santa fe je zato najbolj primeren za primestno vožnjo, ko ima lastnik doma veliko garažo ali malce večji parkirni prostor.

V prtljažniku je za 628 litrov prostora, a se lahko še bistveno poveča, če podrete drugo vrsto (1949 litrov). Takrat lahko ljudje manjših mer notri celo spijo. Ker gre za tako velik avtomobil, lahko izbirate med različnimi sedežnimi postavitvami. Lahko imate dve vrsti za pet potnikov, tri vrste za šest potnikov ali tri vrste za sedem potnikov, vendar je pri večjem številu potnikov seveda manj prostora za prtljago. Testni model je imel dve vrsti sedežev, pri čemer se druga vrsta tudi vzdolžno pomika in s tem pridobite še nekaj litrov za prtljago ali več prostora za potnike.

Zadaj so se odločili za retro kvadratast stil. FOTO: Aljaž Vrabec

Notranjost je precej ekskluzivna, sploh v svetlejši različici, kakršna je bila v testnem modelu. Materiali so zelo moderni in prijetni na otip, vse je narejeno brezhibno in natančno. Za potnike je precej odlagalnih prostorov, spredaj lahko pohvalimo različne opcije za polnjenje mobilne naprave, infozabavni sistem je enostaven za uporabo, prav tako so sedeži udobni tudi za večurno vožnjo.

Prtljažnik je precej zajeten. FOTO: Aljaž Vrabec

Testni model je imel štirikolesni pogon, toda zaradi precej fine notranjosti to ni ravno terenski avtomobil, ki bi ga kdo uporabljal na kmetiji ali pri kakšni gorski koči. Po svoje je to razumljivo zaradi trenutnih razmer na trgu, kjer je vse več velikih avtomobilov, po drugi strani bi takšen avtomobil lahko koristil ljudem v težko dostopnih krajih, a kaj ko blatni čevlji in umazana obleka nikakor ne sodijo v svetlo in uglajeno notranjost. Če kdo nima težav, da tak avtomobil zapelje na slabše ceste, je sicer koristna pomoč različnih voznih programov za sneg, pesek ali blato.

Testni model je imel štirikolesni pogon, toda zaradi fine notranjosti to ni ravno avtomobil, ki bi ga uporabljali na kmetiji ali pri kakšni gorski koči. FOTO: Aljaž Vrabec

Dizla ni več, zato gre za povezavo bencinskega in električnega motorja. V našem primeru je bil osnova turbo bencinski 1,6-litrski štirivaljnik z 215 konjskimi močmi (158 kW), ki mu pomaga manjši električni motor. Najhitreje se pelje pri 180 kilometrih na uro, z mesta do stotice se požene v 9,8 sekunde. Vožnja je stabilna in udobna, v tem pogledu mu nimamo kaj očitati. Elektrika pomaga pri začetnem premikanju in počasni vožnji v mestu. Porabo smo samo nekajkrat spustili pod sedem litrov na sto kilometrov, večinoma pa je bila 8,4 litra.

V dolžino meri 483 centimetrov, štiri več kot prej. FOTO: Aljaž Vrabec

Santa fe ima številne varnostne sisteme. V pomoč je poseben zaslon ob volanu, ki prikazuje dogajanje v mrtvem kotu, takoj ko vklopite smernik. Sistem je koristen predvsem podnevi, v temi se bolj malo vidi. Avtomobil nadzoruje tudi skoraj vsak pogled z očmi, a vsaj nas je motilo nenehno piskanje vseh mogočih senzorjev. Zapiska namreč takoj, ko prekoračite hitrost za kakšen kilometer, in ko potem želite nastaviti tempomat, že začne piskati, da niste pozorni na dogajanje na cestišču. Sploh pri daljših vožnjah je avtomobil s piskanjem nenehno opozarjal, da nismo pozorni na cesto, čeprav smo občasno samo pogledali naokoli, kakšna je pokrajina. Ni kaj, santa fe je zelo strog nadzornik. Seveda je vse to piskanje možno izključiti, a samo za čas posamezne vožnje. Ko avtomobil naslednjič zaženete, se opozorila spet vključijo.

Cena takšnega santa feja je dobrih 60 tisočakov, kar je vsekakor manj kot pri dražji konkurenci, toda pri Hyundaiu že nekaj let dokazujejo, da njihova kvaliteta ne zaostaja, kvečjemu ponujajo precej za svojo ceno. A na koncu je poleg cene nujen tudi premislek, kako velik avtomobil v resnici potrebujete.