Neomejen dostop | že od 9,99€
Ko se je Ludvik Špan pred štirimi desetletji na Brezovici pri Ljubljani začel ukvarjati s popravilom avtomobilov in nato menjavo pnevmatik, si verjetno ni mislil, da bo tam postopoma zrasla široka dejavnost, ki vključuje najrazličnejše storitve, povezane s premikanjem. Ali pa je v glavi že imel idejo širitve, le da še ni mogla biti povsem izdelana. Kakorkoli, do tega, da ima njihovo družinsko podjetje zdaj 117 zaposlenih, da se že dolgo ne ukvarja le s pnevmatikami, temveč tudi s prodajo avtomobilov, skuterjev, koles, s servisom, tehničnimi pregledi ..., niso prišli čez noč.
Iz Sevnice je leta 1982 prišel na Brezovico in najel staro kovačijo, kjer so se ukvarjali z vozovi, ojnicami, vpregami. Nasledniki tega niso več nameravali početi, on pa je videl priložnost, da bi tam nastala delavnica za servisiranje avtomobilov, nato predvsem menjavo pnevmatik in pozneje tudi njihovo prodajo. S pnevmatikami so res postali znani, za ta izdelek so bili tisti pravi naslov. Desetletje pozneje so dokupili prvo zemljišče in imeli 10 zaposlenih.
Tudi posli, ki se jih večina ne bi lotila, se jim niso zdeli pretežki, z visokotlačnimi čistilniki, ki so jih imeli v avtopralnici, so čistili predor pod Golovcem, pa pozneje predor Učka, kar ni bilo ravno lahko delo, nasprotno. To so počeli, ko je bil predor odprt, takrat pa je zrak veliko slabši.
V novem tisočletju so postali tudi pooblaščeni serviser vozil znamke Mercedes, pridobili prodajo in servis vozil večine imen koncerna Volkswagen, se nato širili še na dve kolesi – skuterje in pred šestimi leti tudi kolesa, lastne znamke in nekaterih uveljavljenih imen.
Vodenje podjetja je Ludvik Špan pred časom predal naslednikom, a ima sogovornik vtis, da je še vedno vpet v dogajanje. Čeprav omeni, da pride v »službo« le še trikrat na teden, in doda, da v družini znajo kombinirati delo, poslušati ideje. Sin Damjan Špan, ki kot direktor vodi podjetje, pravi, da sta bili zadnji dve leti zahtevni, med koronskim zaprtjem je promet tekel, a ni bilo javnega prevoza in vse je slonelo na osebnem prevozu: »Servisi pa smo bili zaprti. Dali smo pobudo, da smo našo dejavnost z zmanjšano ekipo le lahko opravljali, tako se naše podjetje ni čisto ustavilo, saj bi bilo v takšnem primeru težko znova začeti.«
Ko smo se še pred krizo z Ludvikom Španom pogovarjali o električnih avtomobilih, je bil do tega fenomena presenetljivo odprt. Tudi ko smo ga nedavno pobarali o tem, da je njihov tržni delež pri nas še vedno majhen, le pet odstotkov, da so električni avtomobili dragi …, je imel pozitiven, precej izdelan pogled: »Vsaka vera je prava, še posebno tista, v katero verjameš. Res je, kar pravite za Slovenijo, a poglejte še v Skandinavijo. Vedno smo se zgledovali po razviti Evropi, da bo tisti veter enkrat, prej ali slej, zapihal tudi k nam. Pa saj veste, koliko je nekoč stal prvi prenosni telefon … danes je mnogo boljši in desetkrat cenejši. Tudi električni avtomobil napreduje, je pa še veliko dela predvsem na področju baterij, da bodo boljše ali da se bodo drugače polnile. Če nismo prvi pri električnih avtomobilih, pa smo v Sloveniji prvi pri družinskih hišah, tu je velik potencial za domače polnjenje, tudi za sončne celice. Pri nas smo prvi sončni elektrarni postavili že pred devetimi leti, pred tremi leti še tretjo, vsega skupaj za skoraj pol megavata zmogljivosti. Sledijo še hranilniki. Res je, da ni poceni, a nekje je treba začeti, postaviti temelje, ko bodo stvari bolj množične, bodo šle tudi cene navzdol.«
Elektrika pač povsod, tudi pri nas, mnogo hitreje osvaja kolesa, pri katerih seveda električni pogon predvsem pomaga, ne dela namesto nas. Ko so se Španovi pogajali s partnerjem za njihovo znamko
S-bikes, ta niti ni imel v mislih t. i. pedelekov, saj je bil sam po prepričanju skoraj športni kolesar, in so ga kar težko prepričali, da bo večjo množičnost mogoče doseči predvsem z električno pomočjo. Od začetka do danes so za električna kolesa lastne in drugih znamk našli sedem tisoč kupcev.
Kakšen je danes svet pnevmatik, se kaj spreminja? »Zelo se spreminja, pred leti so platišča neprestano rasla, se širila, danes so še visoka, a pogosto ožja, posebno pri električnih avtomobilih in hibridih. Za nekoga je pnevmatika le nekaj okroglega, črnega, zame je mnogo več. Predvsem je edini stik vozila s cesto. Obstajajo celoletne, ki pa so stvar kompromisa. Po njih povprašujejo uporabniki, ki se gibljejo bolj v mestnih okoljih in vozijo na kratke razdalje, sicer pa zagovarjamo letne in zimske, v Sloveniji imamo razen na Obali podnebje velikih temperaturnih razlik. Priznani proizvajalci ponujajo znotraj vsake od sezonskih kategorij še različne izdelke, pri katerih je poudarek na specifičnih lastnostih. Tu se je treba zato še bolj posvetiti stranki, če želi nekaj zelo posebnega,« pojasni Damjan Špan.
Da jim stranke zaupajo, priča podatek, da zanje hranijo skupaj več kot 20 tisoč pnevmatik, mnoge na platiščih. Pravijo jim hotel za pnevmatike, pri njih kdo hrani tudi motocikel, celo ne tako malo avtomobilov prezimijo. Platišča tudi popravljajo, pošalijo se, da dokler bodo mobilni telefoni, bo tudi poškodb zaradi trka v pločnik dovolj …
Kaj pa naprej, kakšen bo njihov center mobilnosti ob recimo 50. obletnici? Krog dejavnosti na področju premikanja so nekako sklenili, so pa manjše spremembe vedno mogoče. Sogovornika menita, da bo ne glede na spremembe, ki se dogajajo v trgovini z avtomobili, za vozila, ko bodo enkrat prodana, treba skrbeti, jih vzdrževati. Novi pogoni še lahko prinesejo kaj novega, druga stvar pa je, da se utegne zmanjšati delež lastništva vozil, več bo različnih vrst najema, souporabe. A to bo tudi širši družbeni izziv na dolgi rok. Vsekakor se v Centru mobilnosti Špan vidijo v vlogi skrbnika bodisi voznega parka bodisi mobilnosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji