Uporabna šarmerka

Poslanstvo mazde CX-30 je jasno, zapolniti vrzel med dvema uspešnima križancema oziroma terencema te znamke: manjšim CX-3 in večjim CX-5. Kot kaže, so ta cilj dosegli skoraj do potankosti.

Pri tem so si Mazdini razvojniki spretno pomagali s prav tako letos novo kompaktno mazdo 3, saj so njeno platformo, pa ne samo to, uporabili za kreacijo njihovega srednjega SUV-a. Čeprav je karoserija CX-30 oddaljena od tal konkretnih 17,5 cm, nikakor ne deluje kot SUV, veliko bolj spominja na dobro oblikovan petvratni kupe. Da gre za križanca in dejansko terenca, saj ima lahko štirikolesni pogon, pričajo le (pre)zajetne plastične obrobe, s katerimi je dobesedno obložen spodnji del karoserije.



Ker je CX-30, kot rečeno, le nekoliko dvignjena mazda 3, je skoraj v celoti podedoval tudi njeno potniško kabino. S to razliko, da je sedenje nekaj centimetrov višje in preglednost boljša, predvsem nazaj. Na vseh koncih je opazna skrb za detajle in dobro oblikovanje, ki sledi načelu manj je več.



V testnem vozilu je bila armaturna plošča kombinirano oblečena v umetno usnje in kakovostno plastiko, odlična sta bila sprednja sedeža. Armaturna plošča je oblikovana asimetrično, s tem da so instrumenti in vsa upravljala usmerjeni k vozniku. Instrumenti so večinoma analogni, infozabavni zaslon, ki je nameščen visoko na sredini armaturne plošče, tako da je vedno v voznikovem vidnem polju, pa je za današnje čase morda nekoliko majhen, a očitno je bila to žrtev, ki jo je zahteval dober dizajn.



Ker pri Mazdi (še) niso podlegli popolni digitalizaciji upravljal, poleg odlične varnostne in infozabavne opreme hvalim tudi osrednji upravljalni gumb na sredinski konzoli.To je najbolj intuitivna rešitev in jo na žalost številni proizvajalci opuščajo.

Če voznik in sopotnik uživata v športnem udobju, na zadnjih sedežih ni prostorskega čudeža. Gre za pričakovano prostornost predvsem za dva potnika, ki imata nad glavo dovolj prostora, čeprav kupejevski zadek tega morda ne obeta. Glede na uvodoma omenjeno umeščenost med manjšega in večjega sorodnika, je s 430 litri pričakovana tudi velikost prtljažnega prostora, ki je povečljiv z dvotretjinskim zlaganjem naslonjal zadnjih sedežev.

Testna mazda CX-30 je imela sprednji pogon in 1,8-litrski dizelski štirivaljnik z močjo 85 kW (116 KM) in navorom 270 Nm pri 1600–2600 vrt./min. Sprva sem imel pri tem podatku nekaj pomislekov, a me je med vožnjo testno vozilo v marsičem demantiralo. V kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom je tak dizelski CX-30 prijeten in prav nič glasen prevoznik; testna poraba goriva se je ustalila tesno pod 7 l/100 km. Je pa podvozje CX-30 tako dobro, da bo zlahka obvladalo še kakšen močnejši stroj.