Globalni minimalni davek – aktualni pogled

Minimalni davek obdavčuje največje multinacionalne skupine. Davčni zavezanci so družbe in podružnice, katerih globalni prihodki presegajo prag 750 milijonov evrov. Minimalni davek uvaja najnižjo oziroma minimalno obdavčitev dobičkov po stopnji najmanj 15 % velikih multinacionalnih skupin v vsaki državi, v kateri delujejo.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (kratica OECD iz angleškega poimenovanja: Organisation for Economic Co-operation and Development) je že pred več kot desetletjem prepoznala škodljive prakse mednarodnih družb, ki s prelivanjem dobička poskušajo znižati svojo efektivno davčno stopnjo, in je začrtala temelje za globalno minimalno obdavčitev, kar je vodilo v mednarodni dogovor in uvedbo minimalnega davka. Realnost je, da problematike davčnih oaz ne more sama učinkovito rešiti nobena država. Pravila mora usklajeno sprejeti čim več držav. Minimalni davek zmanjšuje konkurenco na področju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb. Z odpravo znatnega dela prednosti preusmerjanja dobička v jurisdikcije brez obdavčitve ali z zelo nizko obdavčitvijo se izenačujejo pogoji poslovanja za podjetja po vsem svetu, preprečuje se agresivno davčno načrtovanje in omogoča državam, da bolje zaščitijo svoje davčne prihodke.

Slovenija ima glede na velikost gospodarstva sorazmerno visoko število devetih zavezancev, ki bodo zavezani za obračun davka po glavnem pravilu za vso multinacionalno skupino. Ti zavezanci, velike multinacionalne skupine s sedežem ali poročevalsko osebo v Sloveniji, bodo minimalni oziroma povrhnji davek za vso skupino plačale v Sloveniji. V času pisanja tega prispevka so omenjeni zavezanci že začeli aktivnosti za izdelavo ocene novih davčnih obveznosti in mapiranje potrebnih podatkov za izračun ocene davka za leto 2024.

Trenutno stanje na globalni ravni je, da je minimalni davek uveden ali predlagan v vseh 28 državah članicah EU in vsaj 16 državah zunaj EU. Gospodarsko pomembnih držav, kot so ZDA in Kitajska, ni med njimi. Vendar to ne pomeni, da družbe, ki imajo matične družbe v teh državah, uidejo novemu davku. Veliko držav, ki so novo zakonodajo implementirale, med drugim tudi Slovenija, se je odločila tudi za t. i. domači povrhnji davek. S tem bo del novega davka pobran v državi, kjer je odvisna družba oziroma podružnice take skupine. Kot primer, Slovenija bo pobrala del minimalnega davka na nizkoobdavčene dobičke družb v lasti npr. ameriških multinacionalnih skupin, četudi te družbe ne bodo poročale oziroma plačale davka v ZDA.

Minimalni davek prinaša zavezancem veliko izzivov. Pri izvajanju zakona se neposredno uporabljajo vzorčna pravila OECD in drugi dokumenti, vključno z dopolnitvami od naslednjega dne njihove javne objave OECD. Pravila so obsežna, na več sto straneh, in hkrati kompleksna, zavezanci potrebujejo čas, da se s pravili seznanijo. Izziv je tudi zbiranje velike količine podatkov. Zavezanci bodo morali biti pozorni oziroma zbrati več kot 100 podatkovnih točk (»data points«). V zbiranje podatkov je vsaj v začetnih davčnih obdobjih treba vložiti veliko truda in premisleka. Pogosto ti podatki izhajajo iz več različnih informacijskih sistemov. Podatkovne točke vsebujejo:

• finančne podatke, npr.: podatke iz bruto bilanc, podatke iz konsolidacijskih paketov in drugih paketov ali sistemov za finančno poročanje v skupini, podatke o transakcijah itd.;
• davčne podatke, npr.: podatke o davčni obveznosti, podatke o gibanju odloženih davkov, podatke o nadzorovanih odvisnih družbah ter podatke Poročila po državah (angl. Country-by-Country report);
• podatke iz lastniške strukture skupine, npr.: podatke o davčnih številkah, lastništvu ipd.

Avtorica: Nina Žefran, direktorica v oddelku davčnega svetovanja, Deloitte Slovenija

---

Naročnik oglasne vsebine je Deloitte Slovenija