Rastoči trg najbolj poganjajo športni terenci

Slovenci smo letos nad novimi avtomobili precej navdušeni, spet so nas najbolj prevzemali šport­ni terenci. Tako kot še kje drugje se tudi pri nas postavlja vprašanje, ali bo prodaja še naprej zgolj rasla ali pa ji bo počasi zmanjkalo sape. Pogledali smo nekatere polletne poudarke o slovenskem trgu in zastavili nekaj vprašanj o bližnji prihodnosti.

V Sloveniji je bilo po podatkih panožnega združenja ACS v letošnjih prvih šestih mesecih registriranih več kot 41 tisoč novih avtomobilov, kar je za skoraj sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani in pomeni eno najboljših polletij sploh. Čisto vsi ti avtomobili niso ostali na slovenskih cestah, vsak mesec jih gre po enodnevnih registracijah kar nekaj v izvoz. »Po naših podatkih je bilo v prvem polletju v Sloveniji realno prodanih 29 tisoč avtomobilov, ocenjujemo, da je bilo 28 odstotkov izvoza,« pravi Danilo Ferjančič, direktor Porscheja Slovenija, ki s svojimi znamkami obvladuje več kot 30 odstotkov avtomobilskega trga.

A to ne more spremeniti dejstva robustnih številk. Kakor pravi Ferjančič, je po dveh šokih v letih 2009 in 2012 raven prodaje zdaj ugodna, to velja tudi za področje servisnih storitev, in nadaljuje: »Trg je živahen že nekaj let, morda se je letos v drugem četrtletju rahlo umiril, dinamika je bila v zadnjih mesecih nekaj manjša, kar morda kaže na konsolidacijo, saj je bila rast že dolga.« Drugod delujejo še bolj optimistično. Pri podjet­ju KMAG, zastopniku znamke Kia, kjer prodajo vodi Urban Kavčič, pravijo, da trg v celoti še naprej narašča in je čutiti, da se ljudje lažje odločajo za nakup v primerjavi z lani. »Menim, da bo trend rasti prodaje zdržal do konca leta, v drugem delu leta utegne biti več nakupov podjetij, tudi gospodarskih vozil,« je glede prihodnosti pozitiven Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija.

Mali mestni terenci zvezde prodaje

Kaj pa se najbolje prodaja? Seveda je še naprej največ povpraševanja po klasičnih avtomobilih v nižjem razredu, letos celo še nekaj več kot lani, a ti tržni delež predvsem ohranjajo, ne povečujejo. Nedvomno pa so že nekaj let najbolj rastoča kategorija športni terenci, zadnje čase predvsem tisti manjših mer. Vozila z oznako SUV (sport utility vehicle) pri nas zdaj zajemajo okoli 30 odstotkov trga, v zadnjem času so kot rečeno najbolj v porastu mali SUV-modeli, še nekaj več se proda tudi malo večjih, kompaktnih. Ponudba malih mestnih terencev se tudi najbolj množi, na voljo je že 20 takšnih izdelkov, tako množičnih kot premijskih znamk. »Trend SUV-modelov gre navzgor, to je opaziti pri vseh naših znamkah, ne vidim znamenj, da bi se ustavil, to so zdaj avtomobili življenjskega sloga, s pojavo, višjim sedenjem,« meni Danilo Ferjančič. Po besedah Urbana Kavčiča (KMAG – Kia) se najbolje prodajajo novosti iz razreda manjših in kompaktnih športnih terencev, podobno tudi klasični modeli manjših mer. Dodaja, da njihovemu prihodu na trg, zlasti v priljubljenih razredih, kaj kmalu sledi zelo dobra prodaja.

Dizelskih precej manj, bencinskih več

Kako pa je z vrstami pogona? Opazno je zrasel delež bencinskih motorjev na račun dizelskih, znova se je povečala tudi prodaja avtomobilov z alternativnimi pogoni, h katerim šteje naša statistika tako povsem električne kot priključne hibride in hibride ter vozila na plin. A še vedno gre za rast z nizke osnove, skupaj znaša prodaja tovrst­nih avtomobilov slabe tri odstotke vseh. Če pogledamo podrobneje, opazimo, da so k rasti največ prispevali klasični hibridi, pri katerih je najmočnejša Toyota. »Mi smo letos rasli s trgom, kar smo dosegli s povečevanjem prodaje modelov v izvedbi s hibridnim pogonom. Ti zdaj predstavljajo 50 odstotkov naše prodaje, kar je deloma tudi posledica dejstva, da v ponudbi ni več modelov verso in avensis,« raz­loži predstavnik Toyote Primož Tiringar.

Pri strogo električnih avtomobilih tabela kaže, da sta znova na vrhu renault zoe in BMW i3, sledi jima novi nissan leaf. Ampak skok ni velik, še vedno gre npr. pri prvih dveh za velikostni rang dobrih 50 vozil vsakega modela. Kakor pravijo pri Renaultu, so doslej električne modele prodajali predvsem podjetjem, v drugem delu leta in prihodnje leto pa bolj računajo tudi na fizične osebe.



Kako bo z razmerjem pri pogonih v prihodnje? »Kar zadeva dizelski pogon, na splošno sicer ne morem preveč komentirati, saj ne poznam načrtov drugih znamk, a vseeno menim, da ga bo še nekaj manj predvsem pri manjših modelih,« pravi Tiringar. Na naše vprašanje, kako gleda na trend usihanja prodaje dizelskih motorjev, pa Danilo Ferjančič pove, da je to posledica znanih dogodkov in razprave, da pa so po njegovem mnenju spremembe le malce precenjene, saj če bodo avtomobilski proizvajalci hoteli doseči zahtevano raven izpusta ogljikovega dioksida, bo dizelskemu pogonu še treba dati možnost. »Ne bo se sicer vrnil na nekdanjo zelo visoko raven, saj prihaja alternativa, a v smislu tehničnih in logističnih rešitev le ne tako zelo hitro,« je prepričan sogovornik. Pri Kii opažajo manjšo prodajo dizelskih motorjev, a razlika (še) ni posebno izrazita, saj zanimive nove bencinske motorje v prej omenjenih segmentih pričakujejo šele to jesen. So nam pa povedali, da so v njihovi tovarni v Žilini letos prvič od njenega odprtja izdelali nekaj več avtomobilov (modelov ceed in sportage) z bencinskim kot z dizelskim motorjem.