Lep dan za starodobnike

Starodobniki so posebna strast in izziv. Ljudje se z njimi ukvarjajo po vsem svetu, bolj kot bi si kdo mislil, tudi pri nas. Ko se postavijo na ogled, kot so se prejšnjo soboto v tehniškem muzeju v Bistri, so paša za oči, tudi za tiste, ki takšne avtomobile poznajo predvsem iz spominov, knjig ali filmov.

Kot je dejal Janko Uratnik, član mednarodne organizacije starodobnikov FIVA in tehnični komisar Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (SVS), se je v prekrasnem okolju tehniškega muzeja v Bistri na lep jesenski dan zbralo lepo število vozil. Gre za šesto tovrstno prireditev, zamisel je, da bi jo organizirali vsako drugo leto. Tehniški muzej Slovenije v Bistri se je tokrat zdel res pravi prostor, pri izvedbi je zelo pomagala direktorica muzeja Barbara Juršič, ki je naklonjena prireditvi.

Starodobništvo v Sloveniji ni kar tako. Obstaja več kot 80 društev starodobnih vozil, po Uratnikovi oceni je samo registriranih starodobnikov pri nas 7000, še enkrat toliko jih imajo ljudje doma brez registracije. »Morda nimamo tako dragih avtomobilov kot v tujini, imamo pa tehniške primerke, ki so pomembni za tukajšnje okolje, našo zgodovino. Gre tudi za ohranjanje tehniške dediščine, saj je Slovenija vpeta v avtomobilizem, danes še posebej z izdelavo in dobavo sestavnih delov. Po drugi strani je starodobništvo pomembna gospodarska dejavnost, tu je veliko dela in gospodarskih učinkov. Se pa sprašujem, ali bodo tako navdušeni v prihodnje tudi mladi, naši nasledniki, podobno velja za Evropo,« je razmišljal sogovornik.

Vrnimo se k izboru. Komisija petih članov je nastopajoče, bilo jih je dvajset, vseh na prireditvi pa še precej več, ocenjevala na podlagi ohranjenosti ali kakovosti restavriranja. Kot je razložil Janko Uratnik, restavriranje ni mačji kašelj, poleg tega je v vse skupaj treba vložiti tudi precej denarja. Potrebno je kvalitetno kleparsko delo, prav tako kakovostno barvanje, potem je tu zunanja oprema, luči, emblemi, značke; zahtevno in težko dosegljivo je posebej v teh časih dobro kromiranje, pa seveda ureditev motorja in motornega prostora, na primer priprava objemk za cevi, ki so bile nekoč drugačne kot danes.

Jasno je, da mora motor dobro delovati, saj se imetniki s starodobniki vozijo, to niso vozila, le restavrirana za ogled. Notranjost je prav tako pomembna, v večini vozil je obnovljena, a tudi v tem primeru je potreben ustrezen material, ki ga ni lahko najti, podobno velja za obloge in tapete. Pa seveda, da so kolesa in pnevmatike pravih mer in da imajo prave napere (špice).

Na prireditvi so podelili nagrade v različnih starostnih kategorijah vozil (nekaterih je bilo več, drugih manj) ter posebno nagrado žirije in še nagrado obiskovalcev izbora. Obe zadnji je dobil mercedes-benz 200 cabriolet C W 21. Zanj ima lastnik Miro Brumat vso lastniško dokumentacijo, avtomobil je bil izdelan leta 1934. Kot nam je povedal, so med drugo svetovno vojno v Nemčiji vse tovrstne avtomobile odvzeli za vojaške potrebe, veliko je bilo uničenih, njegov pač ne, po vojni je prišel v Jugoslavijo. Po svetu se jih je ohranilo zelo malo, po njegovi oceni največ sto. Kupil ga je sredi sedemdesetih, prenova je potekala po etapah, nekaj časa je bil predvsem varno shranjen, intenzivno pa so ga obnavljali zadnja leta. Vanj je bilo vloženega res veliko truda. »Za kaj takega moraš imeti voljo, ljubezen,« je dejal Miro Brumat in dodal: »Avto je star 90 let, jaz 80, ga kar vozim, prejšnje dni sem se peljal na Turjak, 55 kilometrov.«

V Bistri so podelili tudi nagrado za najboljšega na razstavi sploh, to je bil mercedes-benz 230 SL. Mitja Štrukelj ga je kupil po spletu iz Amerike, tja ga je prodala prva lastnica iz Osla – izdelan je bil leta 1965 – zato ima ročni menjalnik, ne samodejnega, ki je v ZDA standard. Pokazal nam je fotografije, v kako slabem stanju je bil, ko ga je dobil. »Ogromno mi je pri obnovi pomagal klepar Zvone Hlad, povsem smo ga 'podrli', štiri leta smo porabili za obnovo, pa da smo našli ustrezne sestavne dele, največ težav je bilo z deli za vbrizg goriva,« je pripovedoval Štrukelj. Nagrada ga je presenetila, je je bil pa zelo vesel. Na drugi strani razstave je imel še obnovljenega forda mustanga cabrioleta, doma prenavljajo še model nekdanje britanske znamke Austin Healey.

Seveda so bili med razstavljenimi in nagrajenimi vozili še drugi zanimivi izdelki. Ko smo se pogovarjali z Georgom Gedlom, našim priznanim industrijskim oblikovalcem in članom ocenjevalne komisije, nas je med drugim opozoril na ferrarija 308 GTBi lastnika Roberta Medveda (ta je zmagal v eni od kategorij), letnik 1981, ki je povsem originalen, odlično ohranjen, brez restavriranja.

V Bistri je bil tudi chevrolet corvette C1, ki so ga obnovili že v ZDA, zdaj ga ima Sašo Žagar. Tam je bil še en ameriški predstavnik, lepi kovinsko modri shelby cobra iz leta 1966. Pa izdelek vsaj nam doslej neznane francoske znamke Turcat-Méry, model california tourer, v lasti Božidarja Šefa, ki velja za strastnega zbiralca avtomobilov. Tega je pripeljal iz Avstralije, bil je tudi najstarejši na razstavi. Leto proizvodnje: 1921!

Audi 80 LS iz sedemdesetih pripada Mariji Kostanjšek Lužar, ki ga je nasledila od očeta. Res so lepo skrbeli zanj, prav nič mu ne manjka. Tako imenovane youngtimerje, stare več kot 20 in manj kot 29 let, pa je predstavljal porsche 911 coupe lastnika Vojka Podobnika.

 

Za konec, bil je zunaj konkurence, a nam je neizogibno padel v oči: Mercedesov avtobus že takrat z motorjem zadaj, tam ima tudi lestvico, po kateri so na streho spravili prtljago. Prav tako častitljiv letnik 1961, vendar še dobro vozi, letos so se menda z njim peljali do Mercedesovega središča v Stuttgartu.