Čeprav se uporaba varnostnega pasu za marsikoga zdi samoumevna rutina, pa raziskava Agencije za varnost prometa razkriva, da ga še vedno preveč voznikov ne uporablja.
Z obsežno raziskavo na terenu so januarja letos v 11 mestnih občinah po vsej Sloveniji preverjali stanje uporabe varnostnega pasu pri voznikih motornih vozil na vpadnicah, in sicer v dveh intervalih, jutranjem in popoldanskem. Prvi rezultati so bili skrb zbujajoči, saj so samo v štirih urah zabeležili kar 2184 voznikov, ki med vožnjo niso bili pripeti. S tem so tvegali, da bi bile ob morebitnem trku posledice lahko tudi usodne.
Več kršiteljev je bilo v jutranji (1247) kot v popoldanski (937) konici. FOTO: Getty Images
Največ kršiteljev v obeh intervalih skupaj je bilo v
Kopru, kjer je bila več kot
četrtina (586) vseh ugotovljenih kršiteljev na vseh lokacijah skupaj. Sledita občini
Celje (351) in Novo mesto (331).
V jutranji konici je bilo skupaj
1247 kršitev, nominalno največ na območju Kopra (379), Celja (233) in Ptuja (172). V popoldanski konici je bilo skupaj
937 kršitev, največ na območju Kopra (207), Novega mesta (166) in Ljubljane (154).
Najmanj kršitev v obeh intervalih skupaj je bilo na območju Velenja (20), Slovenj Gradca (27) in Murske Sobote (56).
FOTO: Getty Images
Številke povedo vse: kar tretjina umrlih brez varnostnega pasu
Ker so kar polovica vseh smrtih žrtev v prometnih nesrečah vozniki in sovozniki v motornih vozilih, je ključno, da vsak, ki sede v avtomobil, naredi vse potrebno za svojo varnost. Prav dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtno žrtev kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe, ter za skoraj četrtino za nastanek lažjih poškodb.
Podatki Javne agencije za varnost prometa kažejo, da je lani od skupaj 29 umrlih voznikov osebnih avtomobilov 20 uporabljalo varnostni pas. Osem oseb ni uporabljalo varnostnega pasu, pri enem vozniku pa niso mogli ugotoviti (ne)uporabe. Od 9 umrlih potnikov v osebnih vozilih dva nista uporabljala varnostnega pasu, stopnja uporabe torej znaša 78 %.
Od skupaj 114 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov jih je 87 oz. 76 % uporabljalo varnostni pas. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov, saj je varnostni pas uporabljalo 94 % oz. 2039 voznikov.
Kako nas ščiti varnostni pas:
- v primeru trka ostanejo potniki v vozilu na svojem sedežu,
- ob čelnem trku zmanjšuje gibanje telesa naprej in preprečuje trk z notranjostjo avtomobila,
- prevzame velik del energije in jo porazdeli na pas ter različne dele telesa, kar učinkovito zmanjša posledice trka na posamezen del telesa,
- v kombinaciji z zračno blazino in drugimi elementi pasivne varnosti (naslonjalo za glavo, ergonomski sedeži, karoserija vozila) zagotavlja vozniku in potnikom učinkovito zaščito.
Marko Milič pravi: "Zame je promet kot ekipni šport. " FOTO: Anže Malovrh/STA
Tudi Marko Milič poziva: Vedno pripeti!
Vseslovenski kampanji o dosledni uporabi varnostnega pasu se je pridružil tudi legendarni košarkar Marko Milič, ki brezpogojno poziva:
»Zame je promet kot ekipni šport. Če vsi spoštujemo pravila in odgovorno sodelujemo, zmaga vsa ekipa. K prometni varnosti prispevaj tudi ti, vozi odgovorno in se pripni!«
Oglejte si celoten njegov poziv
TUKAJ.
Sledite Marku Miliču: varnostni pas vas lahko reši življenja
Uporaba varnostnega pasu je predpisan in nujni sestavni del varne vožnje. Dokazano rešuje življenja. Z močjo rok in nog bi se lahko zadržali v sedežu le pri trku s hitrostjo do 7 km/h. Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrt kar za polovico, skoraj za toliko se zmanjša tveganje hudih poškodb in skoraj za četrtino tveganje nastanka lažjih poškodb tako pri voznikih kot pri sopotnikih.
Brez izgovorov – pripeti tudi do trgovine
Pripenjanje z varnostnim pasom naj postane torej refleks, ki ga boste uvedli na vsaki vaši naslednji vožnji – ne glede na to, ali se odpravljate v trgovino, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od doma, in ne glede na to, ali sedite na voznikovem ali katerem koli sovoznikovem sedežu. Predvsem pa poskrbite za pripetost otrok v vozilu, ki morajo prav tako biti pripeti na vseh vožnjah, tudi najkrajših, manjši od 150 centimetrov pa ustrezno nameščeni v otroških varnostnih sedežih.
FOTO: Getty Images
Kratki napotki za varno pripenjanje otroka:
- Otroški sedež namestite bodisi s sistemom isofix ali z varnostnim pasom. Prepričajte se, da je dobro pritrjen in da se ne premika.
- Naslonjalo za glavo namestite v višini vrhnjega roba glave.
- Pri manjših otrocih varnostni pas poteka čez ramena in med nogami, pri starejših na jahaču pa čez rame in pod trebuhom otroka čez boke.
- Otroci morajo biti pripeti tudi v kombijih in avtobusih.
- Uporaba varnostnega pasu je nujna na sprednjih in zadnjih sedežih.
- Podpis pod fotko: Varnostni pas se mora kar najtesneje prilegati telesu in ne sme biti zavit ali ohlapen.
Začenja se nacionalna preventivna akcija
Agencija za varnost prometa v ponedeljek, 8. marca 2021, začenja nacionalno preventivno akcijo
Varnostni pas, ki bo trajala do 14. marca 2021. Akcija je namenjena opozarjanju na pomembnost pripetosti z varnostnim pasom vseh potnikov v vozilu na vsaki, tudi najkrajši poti in povečanju deleža pripetosti z varnostnim pasom. Agencija za varnost prometa je namreč z nedavno terensko raziskavo z opazovanjem stopnje pripetosti voznikov motornih vozil ugotovila, da še vedno preveč voznikov ne uporablja varnostnega pasu.
V času nacionalne akcije bo Agencija za varnost prometa po vsej Slovenija razdelila več kot 10.000 informativnih gradiv, s katerimi bodo voznike spomnili na pomen uporabe varnostnega pasu in odgovornost za varnost vseh potnikov v vozilu. V akciji sodeluje 72 občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Letos v projektu Pasavček 22.500 otrok iz 126 občin
Agencija že 16. leto uspešno izvaja projekt Pasavček. Letos v njem sodeluje kar 1176 skupin in oddelkov, skupno pa več kot 22.500 otrok iz 126 slovenskih občin. S projektom Pasavček spodbujajo otroke in starše k uporabi varnostnih pasov ter pravilni in dosledni uporabi otroških varnostnih sedežev med najmlajšimi udeleženci v prometu, torej pri otrocih, manjših od 150 cm.