Priključni hibridi so pogonska tehnika, o kateri je bilo v Evropi veliko razprave. Ima zagovornike (da je smiseln prehod v polno električnost) in nasprotnike (da je nepotrebno zavlačevanje prehoda). Avtomobilska podjetja na ta pogon stavijo bolj, manj ali sploh ne. Najbolj so se doslej priključnim hibridom posvetili premijski proizvajalci. Pri njih se tudi razlika v ceni glede na klasični pogon ne pozna tako veliko oziroma sploh ne, medtem ko je pri bolj množičnih proizvajalcih izrazita.

Tudi zato se ti izdelki bolje prodajajo predvsem pri znamkah s tako imenovanega premijskega področja, kot so Volvo, BMW, Mercedes. Zadnji jih ima na trgu že kar dolgo. V Stuttgartu so priključnohibridni pogon pripravili tako v manjših modelih kot v večjih izdelkih, športnih terencih, (kombi)limuzinah in karavanih. Ponudba tako sega od razmeroma majhnega in še ne prehudo dragega razreda A do zelo popopranega in najbolj reprezentančnega razreda S. V tem je motor na notranje zgorevanje šestvaljni, pri drugih so motorji štirivaljni, vselej je dodan električni pogon, ki ima odvisno od izvedbe različno moč. Morda bi si kdo priključni hibrid kot smiseln predstavljal še v njihovem limuzinskem kombiju razreda V, a ga tam (žal) ni. Je pa Mercedes edina avtomobilska znamka, ki ima poleg tudi pri njih prevladujočih bencinskih priključnih hibridov v ponudbi še dizelskega.

V štirih generacijah so to tehniko postopoma izboljševali, tako uglajenost in usklajenost delovanja motorja z notranjim zgorevanjem in električnega pogona kot doseg samo električne vožnje. Manjši Mercedesovi modeli, kot razred A in CLA, imajo baterijo z zmogljivostjo 13 kWh in samo električni doseg okoli 70 kilometrov, baterija se lahko polni z izmeničnim ali hitrejšim enosmernim tokom, v zadnjem primeru z močjo do 22 kW. Pri večjih Mercedesovih modelih zmore baterija 25 kWh (doseg okoli 100 km), tudi ta se polni ali na počasnejši način z izmeničnim tokom ali precej hitreje z enosmernim tokom z močjo do 50, celo 60 kW.

Slednje smo z bencinskim priključnim hibridom GLC 300e na hitri polnilnici v bližini Salzburga opravili v slabe pol ure. Ni odveč reči, da je bil priklop kabla enostaven, le še pristaviti je bilo treba Mercedesovo kartico na zaslon polnilnice, baterija se je nato do skoraj 95 odstotkov zmogljivosti polnila z največjo možno močjo, do konca z nekoliko manjšo. Preizkusili smo tudi dizelski hibrid (GLC 300 de), s katerim smo ob res zmerni vožnji med jezeri v okolici Salzburga samo na elektriko prevozili 105 kilometrov, pa še imeli več kot 700 kilometrov dosega s hibridnim načinom.

Vožnja s priključnim hibridom je udobna, dovolj tiha in mirna, po želji tudi bolj dinamična. Ti pričakovano dobro opremljeni avtomobili imajo množico sistemov za asistenco, ki včasih pomagajo, včasih manj. Nadgrajeni sistem samodejnega menjavanja pasu je denimo na avtocesti deloval solidno, a ne vselej. Nas je pa zmotil sistem za prepoznavo hitrostnih omejitev. Ta je sicer od julija del paketa obveznih asistenčnih pomagal v vseh novih avtomobilih vseh znamk v Evropski uniji, vendar (še vedno) ne deluje dobro pri nobeni, naj bo množična ali prestižna. Ne le pri nas, tudi v Avstriji ne.

 

Izdelek mora biti tako dober, da je neodvisen od podpore

 

O priključnih hibridih, njihovi prodaji, izzivih in uveljavitvi na trgu smo se na predstavitvi celotne Mercedesove tovrstne palete pogovarjali z Michaelom Scholzem, ki je pri tej nemški premijski znamki eden glavnih strokovnjakov za to pogonsko tehniko.

Deset let je od prvega priključnega hibrida iz Mercedesa. Več imate bencinskih izvedb, a kot edini v industriji tudi dizelsko. Kako to, da ste edini?

Ne vem točno, kaj je razlog. Mislim si, da gre morda za stroškovni vidik, lahko pa da dizelska izvedba ni uporabna za vse svetovne trge.

Kako se prodajajo vaši dizelski priključni hibridi?

Pravzaprav zelo dobro, posebej v Evropi, glede na sedanje cilje zmanjšanja izpustov CO2 je to prav dobra usmeritev.

Kaj pa naslednja celotna generacija priključnih hibridov, verjetno že kaj pripravljate, razvijate?

Ne morem razlagati podrobnosti, lahko pa povem, da bo glavna tema izpolnjevanje prihodnjih emisijskih zahtev, predvsem v zvezi z okoljskim standardom evro 7.

Michael Scholz, Mercedes: Naslednji izziv bo okojski standard evro 7 Foto Gašper Boncelj

 

Za priključne hibride je znano, da imajo zaradi nekoliko večje baterije manjši prtljažnik. Je možno, da bi z novo kemijsko sestavo zmanjšali njen obseg in imeli enako zmogljivost?

O teh stvareh ne morem govoriti. V inženirskem smislu je to sicer možno.

Priključne hibride prodajate po vsem svetu. Kateri trgi so najpomembnejši?

Evropa je največja, potem Kitajska, Japonska, zdaj pa tudi ZDA, kjer močno pospešujemo prodajo. Tam imamo štiri modele, tudi AMG bo priključni hibrid. Strankam so bolj všeč, kot smo pričakovali.

Kaj pa Evropa, domača Nemčija?

Stanje je glede na obseg prodaje v Nemčiji dokaj stabilno, posebej pri večjih modelih. V celotni Evropi je prodaja različna od države do države, tudi glede na davčne predpise, zahteve, subvencije. V Nemčiji še vedno veljajo nekatere ugodnosti pri teh avtomobilih za podjetja, v Franciji je na primer velik davek na izpust CO2. Toda izdelek mora biti tako dober, da je neodvisen od takšne ali drugačne podpore. Če stranko prepriča, ga bo kupila, ne zaradi podpore, ampak ker ji je pogonski sistem, njegova učinkovitost, prilagodljivost, všeč.

Kakšen je vtis strank, ki vozijo priključne hibride?

Predvsem se jim je prijetno voziti na elektriko, sistem jim pomaga, jih uči, da vozijo kar najbolj ekonomično.

Imate kako statistiko, koliko se vozijo samo na elektriko?

Za podjetja lahko rečem, da jih uporabniki pogosto polnijo, torej vozijo na elektriko, najde se tudi kdo, ki vozi predvsem na bencin. Je pa razvidno, da se delež strank, ki redno z elektriko polnijo avtomobil, povečuje, če je baterija nekoliko večja.

Vaše priključne hibride je mogoče tudi hitro polniti na enosmernem toku. Lahko to dolgoročno kaj vpliva na poslabšanje baterije?

Ne. Pri načrtovanju življenjske dobe smo vključili hitro polnjenje, da ga ljudje uporabljajo, ne bi smela biti težava za baterijo.

Imate priključne hibride, blage hibride, nimate pa tistega vmes, tako imenovanih polnih samopolnilnih hibridov. Jih načrtujete?

Vsako podjetje samo pri sebi vseskozi presoja, katera tehnika, pogonska arhitektura je primerna zanj. Za nas tega res ne morem komentirati.