Neomejen dostop | že od 9,99€
Priključni hibridi so pogonska tehnika, o kateri je bilo v Evropi veliko razprave. Ima zagovornike (da je smiseln prehod v polno električnost) in nasprotnike (da je nepotrebno zavlačevanje prehoda). Avtomobilska podjetja na ta pogon stavijo bolj, manj ali sploh ne. Najbolj so se doslej priključnim hibridom posvetili premijski proizvajalci. Pri njih se tudi razlika v ceni glede na klasični pogon ne pozna tako veliko oziroma sploh ne, medtem ko je pri bolj množičnih proizvajalcih izrazita.
Tudi zato se ti izdelki bolje prodajajo predvsem pri znamkah s tako imenovanega premijskega področja, kot so Volvo, BMW, Mercedes. Zadnji jih ima na trgu že kar dolgo. V Stuttgartu so priključnohibridni pogon pripravili tako v manjših modelih kot v večjih izdelkih, športnih terencih, (kombi)limuzinah in karavanih. Ponudba tako sega od razmeroma majhnega in še ne prehudo dragega razreda A do zelo popopranega in najbolj reprezentančnega razreda S. V tem je motor na notranje zgorevanje šestvaljni, pri drugih so motorji štirivaljni, vselej je dodan električni pogon, ki ima odvisno od izvedbe različno moč. Morda bi si kdo priključni hibrid kot smiseln predstavljal še v njihovem limuzinskem kombiju razreda V, a ga tam (žal) ni. Je pa Mercedes edina avtomobilska znamka, ki ima poleg tudi pri njih prevladujočih bencinskih priključnih hibridov v ponudbi še dizelskega.
Vožnja s priključnim hibridom je udobna, dovolj tiha in mirna, po želji tudi bolj dinamična. Ti pričakovano dobro opremljeni avtomobili imajo množico sistemov za asistenco, ki včasih pomagajo, včasih manj. Nadgrajeni sistem samodejnega menjavanja pasu je denimo na avtocesti deloval solidno, a ne vselej. Nas je pa zmotil sistem za prepoznavo hitrostnih omejitev. Ta je sicer od julija del paketa obveznih asistenčnih pomagal v vseh novih avtomobilih vseh znamk v Evropski uniji, vendar (še vedno) ne deluje dobro pri nobeni, naj bo množična ali prestižna. Ne le pri nas, tudi v Avstriji ne.
O priključnih hibridih, njihovi prodaji, izzivih in uveljavitvi na trgu smo se na predstavitvi celotne Mercedesove tovrstne palete pogovarjali z Michaelom Scholzem, ki je pri tej nemški premijski znamki eden glavnih strokovnjakov za to pogonsko tehniko.
Ne vem točno, kaj je razlog. Mislim si, da gre morda za stroškovni vidik, lahko pa da dizelska izvedba ni uporabna za vse svetovne trge.
Pravzaprav zelo dobro, posebej v Evropi, glede na sedanje cilje zmanjšanja izpustov CO2 je to prav dobra usmeritev.
Ne morem razlagati podrobnosti, lahko pa povem, da bo glavna tema izpolnjevanje prihodnjih emisijskih zahtev, predvsem v zvezi z okoljskim standardom evro 7.
O teh stvareh ne morem govoriti. V inženirskem smislu je to sicer možno.
Evropa je največja, potem Kitajska, Japonska, zdaj pa tudi ZDA, kjer močno pospešujemo prodajo. Tam imamo štiri modele, tudi AMG bo priključni hibrid. Strankam so bolj všeč, kot smo pričakovali.
Stanje je glede na obseg prodaje v Nemčiji dokaj stabilno, posebej pri večjih modelih. V celotni Evropi je prodaja različna od države do države, tudi glede na davčne predpise, zahteve, subvencije. V Nemčiji še vedno veljajo nekatere ugodnosti pri teh avtomobilih za podjetja, v Franciji je na primer velik davek na izpust CO2. Toda izdelek mora biti tako dober, da je neodvisen od takšne ali drugačne podpore. Če stranko prepriča, ga bo kupila, ne zaradi podpore, ampak ker ji je pogonski sistem, njegova učinkovitost, prilagodljivost, všeč.
Predvsem se jim je prijetno voziti na elektriko, sistem jim pomaga, jih uči, da vozijo kar najbolj ekonomično.
Za podjetja lahko rečem, da jih uporabniki pogosto polnijo, torej vozijo na elektriko, najde se tudi kdo, ki vozi predvsem na bencin. Je pa razvidno, da se delež strank, ki redno z elektriko polnijo avtomobil, povečuje, če je baterija nekoliko večja.
Ne. Pri načrtovanju življenjske dobe smo vključili hitro polnjenje, da ga ljudje uporabljajo, ne bi smela biti težava za baterijo.
Vsako podjetje samo pri sebi vseskozi presoja, katera tehnika, pogonska arhitektura je primerna zanj. Za nas tega res ne morem komentirati.
Prodaja priključnih hibridov je pred leti doživela uvodni zagon, posebej v bolj severnih evropskih državah, skoraj povsod so jih tudi subvencionirali. Nato se je precej ustavila, ko se je v javnosti začela razprava, da marsikdaj teh avtomobilov, ki so jih kupovala zlasti podjetja, skoraj ne vozijo na elektriko. V Evropi je danes s 7 odstotki v prodaji njihov delež skoraj za polovico manjši kot pri popolnoma električnih avtomobilih, v Sloveniji je razlika še večja. Zdaj se ob ustavljanju prodaje popolnoma električnih modelov za priključne hibride morda obeta kak premik navzgor – tudi pri modelih nekaterih množičnih proizvajalcev (koncern Volkswagen), ki so napredovali v smislu električnega dosega. Vseeno pa je vsaj za zdaj pri teh izdelkih problem (pre)visoka cena.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji