BMW serije 8 – vselej poseben, a skozi čas drugačen avtomobil

Številka 8 v numerologiji BMW-jevih modelov ni kar tako. V devetdesetih letih prejšnjega stolet­ja je bil to še posebno imeniten športni kupe. Nekaj pozneje so imeli tudi roadsterja Z8, v novih časih se je pojavil i8 kot hibridni športnik. Nedavno pa so Bavarci osmico uvedli na novo, nekateri sicer pravijo, da gre bolj za naslednika serije 6, a vseeno. Tu je nekaj naših misli o najnovejši, pa tudi čisto prvi osmici.

Več oboževalcev kot lastnikov

Ljubezen ne pozna razuma, zato se pravi ljubitelj hrumečega zvoka, vijuganja med ovinki in vrhunske avtomobilske tehnike nikoli ne bo vprašal, kdo vendar potrebuje tak avtomobil. Kajti BMW M850i je ustvarjen za užitek, problem je le v tem, da ima zaradi cene – 152 tisoč evrov – mnogo več oboževalcev kot lastnikov.



Dvajset let smo jo čakali, a nikakor ne zaman! Kultna osmica je po letu 1999 spet tu, pri BMW pa so dokazali, da so velemojstri izdelave vrhunskih avtomobilov.

Resda novi BMW serije 8 nima tako posebnih oblikovnih elementov, kot so bile dvižne luči pri prvem, vendar smo se med testnimi vožnjami prepričali, da je tudi sedanja generacija pravi magnet za avtomobilske navdušence. Minil ni niti en dan, da ne bi pristopil kakšen mimoidoči in povprašal, kako hitro se pelje ta poskočna dama, nakar so sledila še druga (pričakovana) vprašanja – koliko stane, kako močan je motor, kakšna je notranjost …



No, marsikaj razkrije že napis M850i. Pod to oznako se skriva bencinski 4,4-litrski osemvaljnik s 530 konjskimi močmi (390 kW), ki z mesta do 100 km/h pospeši v vsega 3,7 sekunde. Motorno bogastvo pod sprednjim pokrovom se občuti na več ravneh; če voznik stopalko za plin pritisne povsem do konca, ga namreč kar katapultira, da ostanejo drugi avtomobili daleč zadaj, a četudi je voznikova noga lažja, BMW M850i brez težav ohranja veliko hitrost, da imajo potniki občutek, da se v resnici peljejo sto kilometrov na uro manj. Avtomobil ima sicer štirikolesni pogon s poudarkom na zadnjem kolesnem paru ter osemstopenjski športni samodejni menjalnik, kar vozne lastnosti samo še oplemeniti.


 

Za več kot dva uživača ta avtomobil ni namenjen

A takšno udobje prinese tudi nekaj stranskih učinkov. Najdražje vas lahko stane, če se nehote peljete veliko hitreje od zapovedane omejitve. Dovolj je že, da se pred vami odpre nekaj prazne (avto)ce­ste ali da se zagovorite v dobri družbi, in kaj kmalu pristanete v grehu. Prav nič poceni ni niti poraba goriva, saj smo na testnih vožnjah namerili povprečje 13,8 litra na sto prevoženih kilometrov (zmerna vožnja), nemalokrat pa je skočila tudi prek petnajstih litrov.



Vendar je največji blagoslov 485 cm dolgega dvovratnega kupeja tudi njegovo največje prekletstvo. Na slovenskih cestah je namreč vse več gneče in delovnih zapor, zato so le redke priložnosti, da voznik užije čare M850i. A če sta potnika prisil­jena v počasno vožnjo, lahko vsaj uživata v elegantni notranjosti, kjer ne manjka vrhunskih materialov in elegantnih linij, čeprav vse rešitve že poznamo iz terenca X5.

In zakaj samo potnika? Ker za več kot dva uživača ta avtomobil ni namenjen. Resda obstaja druga klop, vendar je treba prednja sedeža premakniti precej naprej, da se zadaj vsaj za silo stlači še kdo. No, rešitev je še ena – potniki zadaj naj se usedejo po turško. Je pa zato čisto zadaj prostora za kar 420 litrov in oblika prtljažnika je kot ustvarjena za teniško ali golfsko opremo.
 

Dvanajstvaljnik in dvižna žarometa

BMW 850i je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s kupejevsko prefinjenostjo, tehnično izjemnostjo in salonsko uglajenostjo vrhunec bavarske avtomobilske avantgarde, za katero se zdi, da nima čistokrvnega naslednika.



Septembra 1989 je pod reflektorji frankfurtskega avtomobilskega salona ugledal luč sveta eden najbolj luksuznih in imenitnih kupejev vseh časov, čistokrvni grand tourer najvišjega razreda. Avtomobil presežkov in kronski dokaz, kaj zmore povzpetniški BMW, je nosil oznako 850i in imel vgrajen 5,0-litrski stroj z dvanajstimi valji. Marsikje je pisalo, da se je rodil nov kralj, čeprav se zdi, da je prišla na svet tudi kraljica. 850i je bil namreč mogočen, a hkrati izjemno eleganten kupe, ki so ga vozili tako industrialci kot njihove soproge in je zlahka prevzel vlogo predmeta poželenja, ki je prej pripadala mercedesu 560 SEC, porscheju 928 in jaguarju XJ-S.



Razvoj avtomobila s kot pri morskem psu zašiljenim gobcem in dvižnima žarometoma je od leta 1984 do začetka proizvodnje stal več kot 1,5 milijarde nemških mark. Načrtovanje serije 8 je vključevalo marsikaj nepredstav­ljivega, vključno s testiranjem v vetrovniku. Čelni količnik karoserijskih potez je znašal le 0,29. Presežki so se nadaljevali pri tehniki, katere temeljni kamen je bil iz limuzinskega 750i prevzet motor z 220 kW (300 KM), 450 Nm navora in gradnjo iz aluminija. Osmica je z njim ob pomoči štiristopenjskega samodejnega ali šeststopenjskega ročnega menjalnika (to je bil prvi avtomobil s takim menjalnikom in dvanajstvaljnim motorjem) poletela do elektronsko omejenih 250 km/h.



Primerjave z avtomobili tipa ferrari testarossa so bile kljub temu vse prej kot umestne. Elegantni kupe je navduševal s prefinjeno, ne pa razgrajaško hitrostjo. V tistih časih si se verjetno z 850i najbolj elegantno in hitro peljal iz Pariza do Monte Carla. Do 100 km/h je pospešil v 6,8 sekunde oziroma z ročnim menjalnikom v dobrih šestih! Da je po tovarniških podatkih med mestno vožnjo popil slabih 20 litrov na 100 kilometrov, prav tako drži. A je bilo to obrobnega pomena – vsaj v obdobju pred naftno krizo.

BMW 850i je takoj postal prodajna uspešnica brez primere. Čakalna doba se je kljub začetni ceni 130 tisoč nemških mark in načrtovani letni proizvodnji 10 tisoč vozil raztegnila na tri leta. Začetno histerijo je žal radikalno umirila globalna recesija v začetku 90. let, h kateri sta svoje dodali še vojna v Perzijskem zalivu in rast cen goriva. Konec proizvodnje je serija 8 dočakala leta 1999 po dobrih 31 tisoč izdelanih vozilih. Z več kot 20 tisoč primerki je med njimi prevladovala izvedba 850i, za katero se zdi, da ji novodobni naslednik M850i, ki ga poganja osemvaljni motor in se oblikovno bolj navezuje na druge hišne modele, težko konkurira. Pa naj bo iz filozofskega ali slogovnega zornega kota.