Neomejen dostop | že od 9,99€
Razgledni stolp Kristal bo po novem stal 5,068 milijona evrov. Podražitev znaša 655.000 evrov, dodatna sredstva pa nameravajo pridobiti iz poslovanja stolpa. S podražitvijo se bodo danes ukvarjali slatinski občinski svetniki. Pridobitev bi po prvotnem terminskem planu že morala obratovati, zdaj je to predvideno spomladi prihodnje leto.
Slatinski razgledni stolp Kristal se je podražil že nekajkrat. Ko so projekt prvič predstavljali, je bila ocenjena vrednost 2,1 milijona evrov. Kasneje je bila vrednost pogodbe za izvedbo gradbenih del ob sklenitvi 3,76 milijona evrov. Nato se je vrednost gradbenih del povišala na 4,05 milijona evrov, zdaj so stala že 4,7 milijona evrov, vrednost celotnega projekta izgradnje stolpa pa je predlagana na 5,068 milijona evrov. Ta predlog bodo danes potrjevali slatinski občinski svetniki.
Kot so zapisali v gradivu za sejo občinskega sveta, je eden od razlogov za vnovično povišanje vrednosti projekta rast cen na trgu gradbenih materialov, »ki je bila še posebej izrazita po začetku vojne v Ukrajini, torej neposredno po izvedbi postopka javnega naročanja in sklenitvi pogodbe za izvedbo gradnje«. Dodatni razlog so tudi dodatna, nepredvidena dela. Tako so šele po začetku gradnje ugotovili, da morajo spremeniti recepturo betona in tehnologijo vgradnje zaradi »pričakovanega« videza objekta, da bodo morali narediti sidra, da bodo kasneje lahko čistili stekla kupole in pregledovali betonsko konstrukcijo, pa urediti prezračevanje dvigalnega jaška z žaluzijo z regulacijo …
Kako je možno, da toliko del niso predvideli, skupno kar osem postavk? Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič pravi, da je to razumljivo: »V Sloveniji ni še nikdar nihče gradil takega, tako vitkega objekta! Niti projektiral. Običajno so stene debele pol metra, tu gre le za 30 centimetrov, kar pomeni, da mora biti beton poseben. Poleg tega za tako gradnjo predpisov v Sloveniji sploh nimamo, zgledujemo se po nemških.« Dodal je, da je stolp visok že skoraj 96 metrov in da prav zdaj gradijo najzahtevnejši del, to je prvo ploščo etaže, v kateri bo kasneje kavarna: »Tu je 150 kubičnih metrov betona, ki je v bistvu v zraku.«
Občina je dva milijona evrov za gradnjo stolpa pridobila tudi na razpisu ministrstva za gospodarstvo, ko je bil minister Zdravko Počivalšek, 2,468 milijona evrov bo občina primaknila sama, a kot piše v gradivu, bo dodatnih 655.000 evrov plačala iz obratovanja stolpa v prihodnjem letu in leta 2025. Ko so januarja 2019 ob prisotnosti Počivalška predstavljali projekt, so pojasnili, da bi se naložba v 2,1-milijonski projekt ob obisku 40.000 obiskovalcev na leto povrnila v 15 letih. Kakšne so številke danes, ni znano. Prav to najbolj vznemirja svetnico SD Terezijo Tomić: »Nobena obrazložitev, zakaj se stolp tako draži, me ni prepričala. Poleg tega so zelo vprašljivi viri financiranja, zlasti ker je vprašljiv tudi začetek obratovanja.«
Velik del financiranja, skupno 600.000 evrov, so predvidene donacije. Do letos so jih dobili 143.500 evrov, letos je predvidenih 79.000 evrov, v prihodnjem letu pa kar 377.500 evrov. »Do zdaj so v več letih zbrali dobro tretjino donacij. Ni realno pričakovati, da bodo dve tretjini zbrali prihodnje leto,« je dejala Tomićeva. Kidrič pa je dejal, da je vojna v Ukrajini vplivala tudi na donatorje, a dodal: »Vsi, ki so podpisali pogodbe, trdijo, da bodo plačali. Do zdaj je od skupno 32 donatorjev 25 donatorjev pogodbo že realiziralo.«
Sprva so načrtovali, da bo stolp stal letos poleti. Torej še pred poplavami, ki so zdaj razlog, da so izvajalci sporočili, da stolpa pred pomladjo 2024 ne bo. Kot je zapisano v gradivu, je zaključek gradnje predviden marca 2024. Ali bo res takrat, glede na to, da je od obratovanja odvisno tudi financiranje, pa Kidrič odgovarja: »Veliko je odvisno od vremena.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji