Vajenci prihajajo z zamudo

Trbovlje – Medtem ko dvesto slovenskih podjetij za jesen napoveduje prek 600 vajeniških učnih mest, bo Zasavje k vajeništvu pristopilo med zadnjimi – z enoletnim zamikom, v 2019/2020. Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje (STPŠ), organizatorici konference Triii, sivo liso v vajeništvu sicer uspešno »pokrivajo« z drugačnimi modeli sodelovanja z gospodarstvom.
 
STPŠ ima z zasavskimi podjetji in občinami sklenjenih prek deset sporazumov o sodelovanju, tokratna konferenca Trii pa je že četrta manifestacija njihove inovativnosti v tehniškem izobraževanju zunaj šolskih zidov. Brez pomoči podjetij in drugih partnerjev bi bilo tudi inovativnih zamisli mladih manj, je prepričana Marjetka Bizjak, ravnateljica STPŠ z dobrimi tristo dijaki.
 
Staša Baloh Plahutnik, direktorica zasavske Gospodarske zbornice (GZ), o razlogih za zamudo programa vajeništva v regiji, pravi: »Zasavje je s STPŠ in srednjo gostinsko šolo Zagorje relativno dobro strokovno pokrito. Še bolje pa bo s starim novim modelom vajeništva, ki bo gospodarstvo dodatno povezal z izobraževalnim procesom.« V zasavskih podjetjih interes za vajeništvo obstaja, postavlja pa se vprašanje interesa mladih za poklicne programe. A tudi na tem področju se obetajo spremembe, saj se po besedah Elida Bandlja, direktorja republiškega centra za poklicno izobraževanje, trend vpisa z gimnazij v zadnjih petnajstih letih seli na področje poklicnega in tehniškega izobraževanja; povečuje se tudi vpis v triletne programe. Bandelj vse večji interes za tehniško pismenost pripisuje gospodarski rasti, vse bolj racionalnemu razmišljanju mladih in tudi spremenjeni mentaliteti staršev, ki perspektivo otrok znova vidijo tudi v poklicnem izobraževanju.
 
V letošnjem šolskem letu je po podatkih GZ Slovenije v vajeniški sistem pilotno vključenih sedem srednjih šol iz šestih regij. V šolskem letu 2018/2019 se jim bodo pridružile še štiri regije – z izjemo zasavske in primorsko-notranjske; skupaj bo v vajeniški sistem vključenih 14 šol. Trg dela si od programa vajeništva obeta poklicev, ki že dolgo veljajo za deficitarne. Na jesen bo tako mogoče vajeniško izobraževanje za oblikovalca kovin, gastronoma oziroma hotelirja, mizarja, kamnoseka, papirničarja, strojnega  mehanika, slikopleskarja in steklarja. Med podjetji, ki povprašujejo po vajencih, sta le dve zasavski: litijski KGL in hrastniška Steklarna, ki načrtujeta trinajst vajencev.