Ceroz obglavljen, grozi mu prijava evropski komisiji

Hrastnik – Zasavski Ceroz (center za ravnanje z odpadki) je pred razsulom. Ne le da tone v izgubah in da mora direktor Vili Petrič oditi, zdaj je ostal še brez predsednice skupščine Urše Poznič Goršek in predstavnika KS Marno Jožeta Velikonje. A kadrovski zaplet je malenkost v primerjavi z grožnjo, ki mu preti, če se bodo krajani Sedraža obrnili na evropsko komisijo.

»Moje dejanje je sporočilo vsem občinam, kako resne so razmere v družbi, ki nima več teden, mesec ali več časa, treba je ukrepati takoj!« je dejala Urša Poznič Goršek, ki je zaradi resnosti položaja v Cerozu in predvsem ignorance nekaterih v peterici občin družbenic – Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Litija in Radeče – obupala. Ceroz po njenem čim prej potrebuje stabilno vodstvo, a je že padel v vodo tretji poskus imenovanja novega direktorja. Hrastničani hočejo na tem mestu domačina Velikonjo. Neuradno naj bi ta odstopil z mesta člana skupščine Ceroza in kot predsednik KS zato, da bi lahko brez zadržkov ponovno kandidiral za direktorja – če se bodo seveda odločili za nov razpis. Tri občine z več kot 70 odstotki ustanovnih deležev podpirajo drugega kandidata – Enesa Rakoviča.


 

Kraj brez statusa in pravic

Novega direktorja ne čakajo le sanacija polmilijonske izgube iz leta 2017, ki bo po vsej verjetnosti letos še narasla, ter nujna dokapitalizacija Ceroza in vračilo polmilijonskega dolga občinam iz naslova najema infrastrukture, temveč tudi precej nestrpni krajani Sedraža v laški občini, ki zaradi onesnaževanja, ignorance ter »nenavadnih« ugotovitev okoljskega inšpektorata grozijo s prijavo evropski komisiji.

»Deponijo na Uničnem oziroma Ceroz so tako kot druge gradili z evropskim denarjem. V primeru nespoštovanja zavez je treba milijone vrniti ali pa center zapreti,« je bil odločen Rado Grešak, ki vse življenje živi na laški strani Uničnega in pospešeno zbira dokaze o nenavadnih poteh, ki so jih ubrale nekatere hišne številke v naselju Brezno, da so zadostile »teritorialnim« potrebam Ceroza in čistilne naprave. »Krajani, ki se leta soočamo s smradom in odplakami v potokih Ničnica in Breznica, uradno nismo v vplivnem območju,« je dodal Matic Rotar. »Izvirni greh« je po njegovem na strani Laškega, ki je odstopilo od projekta skupne deponije in se preusmerilo v Celje. Sedraž je ostal brez statusa stranke v postopku. Na pomoč ribiške družine Laško ne računajo, odkar ta od Ceroza prejema donacije: po 2000 evrov leta 2015 in 2016. »Njihov molk daje slutiti koruptivno dejanje in je hkrati odgovor, zakaj niso niti enkrat ukrepali proti Cerozu. Mrtvo je vse do Rimskih Toplic. Toda okoljska inšpektorica je za to okrivila krajane,« je bil ogorčen tudi Vidko Lezjak. Okoljska inšpektorica Irena Meglič je avgusta v Sedražu »opazila več izpustov iz lokalnih objektov« in ugotovila, da območje »ni opremljeno z javno kanalizacijo, kar bi preprečilo onesnaževanje potokov«, zato je svetovala skupno čistilno napravo …


 

Laško je za širitev vplivnega območja

Pred dnevi so se predstavniki Sedraža znova sestali z vodstvom hrastniške občine. Strokovnjak Irga jim je predstavil prve delne izsledke študije geoloških in hidrogeoloških razmer ter možne razloge za zadnjo nevšečnost, ki ogroža Sedraž in je inšpektorica ni opazila: pojav ogromnih količin onesnaženih vod zunaj odlagališča. A niti stroka ne pozna končne rešitve.
Na obtožbe krajanov Sedraža, da je zatajila tudi domicilna občina, od katere so pričakovali, da jih bo zaščitila, če se brez statusa stranke v postopku že sami ne morejo, in zaprosila za spremembo vplivnega območja, Andrej Kaluža z občine Laško odgovarja, da ravno pripravljajo vlogo za širitev vplivnega območja. Glede na to, da bo »verjetno treba vključiti tudi strokovnjake s področja varovanja okolja«, krajani Sedraža še lep čas ne bodo mogli vplivati na postopke, od katerih sta odvisna njihovo zdravje in okolje.