Pomnik na Cerju z živahnim utripom

Pomnik na Cerju je prevzel v upravljanje turistični zavod občine Miren-Kostanjevica. Za turistični, zgodovinski, kulturni in tudi protokolarni objekt na Kraškem robu ima velikopotezne načrte, potem ko ga je v drugi polovici preteklega leta obiskalo več kot deset tisoč ljudi.

Pomnik braniteljem slovenske zemlje, kot smo ga še nedavno poznali, vendarle dobiva dovolj vsebine za obiskovalce. Ko je lani kamniti spomenik z razglednim stolpom končno dobil najemnika okrepčevalnice, ko je občina tja postavila sedež turističnega zavoda, informacijski center na križišču pohodniških, kolesarskih in konjeniških poti, ko so v sedmih etažah prostor namenili še konferencam, poslovnim srečanjem, različnim dogodkom in nazadnje tudi porokam, je živahnost na razglednem vrhu takšna, kot so si jo bržkone zamišljali leta 2002, ko so – brez upravljavskega in resnega finančnega načrta – postavili temeljni kamen.

Doslej ga je upravljala občina Miren - Kostanjevica. Pravzaprav niti ni imela velike izbire, potem ko spomenika pod svojo streho ni hotela država, četudi ga včasih uporablja za protokolarne ceremonije. Lokalna skupnost je ugriznila v kislo jabolko in za upravljanje objekta ustanovila turistični zavod, ki bo obenem še spodbujal turistični razvoj kraja.

So pa vmes pomniku malce spremenili ime, zdaj je uradno pomnik miru. »S tem še poudarjamo sporočilo, ki ga ima spomenik,« je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice zavoda Ariana B. Suhadolnik.
 

Breme in priložnost

Sprememba imena na povzetek slovenske zgodovine do osamosvojitve seveda ne vpliva. Nadstropja so namenjena poglavjem prvega slovenskega preporoda do prve svetovne vojne, soške fronte, majniške deklaracije, generala Rudolfa Maistra do prve države SHS, narodnega gibanja v obdobju fašizma s poudarkom na primorskih Čedrmacih in organizaciji TIGR, drugi svetovni vojni na slovenskih tleh in narodnoosvobodilnim bojem, priključitvi Primorske matični domovini, prizadevanjem pri nastajanju samostojne države, času osamosvajanja in vojaške obrambe pred JLA. »Razgledna ploščad simbolizira pogled v lepo prihodnost na vse strani neba,« je dodala sogovornica. Cerje vsako leto 21. septembra gosti proslavo ob mednarodnem dnevu miru, gosti pa tudi srečanje vojnih veteranov.

Pomnik ima od poletja vrata zaprta le še ob ponedeljkih in torkih, za ogled pa odtlej zaračunavajo vstopnino, za odraslega znaša štiri evre. Očitno nova ureditev ni pretirano zmotila obiska, saj so lani našteli 10.450 obiskovalcev, medtem ko v zavodu ocenjujejo, da se je na Cerju zbralo več kot 25.000 ljudi. Ob spomeniku se je lani zvrstilo 26 dogodkov. »Resda je pomnik zdaj breme občine, a je hkrati tudi priložnost. Prostor je vse bolj oblegan, ob koncu tedna je tukaj res veliko ljudi. Tako so naša pričakovanja velika, zato bomo v kratkem razpisali dve novi delovni mesti, da se bomo lahko še bolj intenzivno lotili trženja,« pravi Suhadolnikova.

V letošnjem proračunu občina predvideva 20.000 evrov za tekoče vzdrževanje. Zavodu za turizem namenja 168.000 evrov, od tega za njegovo delovanje 90.000 evrov. Pričakuje pa, da bo zavod s tržnimi dejavnostmi zaslužil 34.000 evrov.