Interesa za pridelavo eksotičnih pridelkov še ni

Vipavska dolina je tudi z burjo in sušo povsem primerna za sajenje eksotičnih kmetijskih kultur, ki jih je v preteklih letih poskusno sadila ajdovska občina. Novih tržnih niš so za zdaj bolj veseli vrtičkarji kot kmetje, ki se zavedajo, da bi manj znane vrtnine zahtevale dražje trženje.

Poskusna zasaditev je pokazala, da je enoletnih in dvoletnih rastlin, primernih za razvoj vrtnarske pridelave v okolju Vipavske doline, povsem dovolj, zatrjujejo v lokalni skupnosti. Cilj poskusnih nasadov ob hitri cesti je bil raziskati možnosti pridelave manj znanih kmetijskih kultur v ekstremnih pogojih doline s sočasno pripravo na podnebne spremembe. Občina je poskušala domače poljedelce in kmetovalce spodbuditi, da bi poleg tradicionalnih kultur dodatni zaslužek videli tudi v eksotičnih pridelkih.



Kmetijstvo Vipavske doline je občina v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ajdovščina popestrila z nasadoma zelenjadnic in sadnih dreves leta 2015. Medtem ko sadne vrste, kot so žižula, murva ali mandelj, še niso obrodile, so imeli dve odlični letini aronije s toliko pridelka, da ga je prevzela Ljudska univerza Ajdovščina (LUA) in ga v Sadjarskem centru Brje v okviru svojih programov predelala. »Pridelek smo pobrali skupaj z udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih. Iz aronije smo izdelovali sok in marmelado, izdelke pa podarili poslovnim partnerjem kot novoletna darila. Uporabljali smo jih tudi v promocijske namene,« je pojasnila direktorica Eva Mermolja.

Sladke lubenice

V poskusnem nasadu enoletnic je bil uspeh očitno zagotovljen. »Gotovo je za kmete lahko zanimivo sajenje sladkega krompirja, ki ga pri nas v trgovinah dobimo le uvoženega, tudi s cenovnega vidika. Brez škropljenja in z le malo namakanja so bili pridelki ekstremni,« je povedal Štefan Kobal s Planine, ki je bil nekoč skrbnik občinske njive. Iz dvesto sadik omenjenega krompirja (batata) so ga namreč pridelali 1300 kilogramov, posamezni gomolji pa so bili težki tudi do pet kilogramov.



Zadovoljni so bili s pridelki lubenic, kjer so iz 50 sadik dobili 1400 kilogramov slastnega sadja. »Sladkoba tukajšnjih lubenic se ne more primerjati s tistimi, ki jih dobimo v trgovini,« je zatrdil. Dobro so obrodile še buče in melone, vse pa je občina razdelila med javne zavode za popestritev njihove kuhinje. Semena so naslednjo spomlad pobrali predvsem vrtičkarji, navaja občina, toda resnejše pridelave oziroma tržnih presežkov ni bilo zaznati. Zelena in rdeča okra, oranžna batata, tomatilo, andska jagoda, japonska bela redkev, momordika, melona, pepino, mini lubenica ter zelena romanesco in vijoličasta sicilijanska cvetača so prav tako popestrili pridelke.

Kmetijska svetovalna služba jih je ob koncu prvih dveh sezon pregledala in pripravila izračun za morebitno tržno pridelavo. Toda to zdaj ni smiselno, če se projekt ne bo nadaljeval, opozarja Rajko Črv s kmetijske svetovalne službe: »Poskus je bilo zelo dobro in ambiciozno zastavljen. Vse je uspevalo, vse je dajalo normalno dobre rezultate. Prvo leto smo naredili največ, potem pa je vse počasi zvodenelo.« Kakor so ocenili, bi bile naložbe v pridelavo morda najmanj problematične, več pa bi kmetje morali vložiti v trženje manj znanih vrtnin, ki na trgu zahtevajo večji vložek.



Nazadnje so v dolini poskusili uvesti še dišavnice, kot so sivka, smilj in ameriški slamnik. Kot zelo primerna kultura in dovolj trpežna rastlina za Vipavsko dolino se je izkazal prav slamnik, ki ga je bilo toliko, da so ekstrakcijo zdravilnih izvlečkov opravili v eni od tamkajšnjih živilskopredelovalnih družb.

S tem pa je poskusnega projekta tudi konec. Medtem ko bo drevesni nasad najbrž dobil upravljavca, je občinska njiva že del obrtne cone. Na občini poudarjajo, da so nenavadne kulture dobra možnost za zaslužek. To pa je lahko izziv predvsem mlajši generaciji kmetov, še dodajajo, predelava nekaterih rastlin v nove izdelke pa priložnost mladih podjetnikov.