V nadaljevanju preberite:

V Zavodu za gozdove Slovenije bodo v prihodnjih dveh mesecih, kakor je določen zakonski rok, izdelali načrt za obnovo gozda na Krasu, ki ga je v preteklih tednih prizadel največji požar, kar ga v Sloveniji pomnijo. Ob črnem boru, s katerim so pogozdovali gola kraška tla v drugi polovici 19. in v 20. stoletju, bodo spodbujali rast avtohtonih listnatih vrst.

»Raziskave tal pred začetkom gradnje drugega železniškega tira so pokazale, da je do pet tisoč let pred našim štetjem Kras prekrival mogočen bukov gozd. Tega je človek skrčil zaradi svojih potreb, predvsem pašnih površin; iz pisnih virov, ki segajo v obdobje srednjega veka – eden izmed avtorjev je tudi Valvazor – vemo, da je bilo to območje že povsem golo,« pove Boštjan Košiček, vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Za časa Avstro-Ogrske pa, nadaljuje, so zaradi revitalizacije krajine in odseljevanja ljudi s kraškega območja tega začeli načrtno pogozdovati. To je bil tudi z evropskega vidika pomemben podvig in okoli leta 1870 so ugotovili, da je najprimernejša vrsta za prekrivanje opustošenih kamnitih tal črni bor.