Prekmurje ni izgubilo svoje posebnosti

Sto pet let po ljudskem taboru v Beltincih, s katerim se je Prekmurje združilo s slovenskim ozemljem, je na proslavi na levem bregu Mure nastopila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela izjemen kulturni in politični pomen, je poudarila.

Prekmurje, ugotavlja predsednica državnega zbora, je z dnem, ko se je povezalo s slovenskim ozemljem, »dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ga je madžarska oblast več stoletij zavirala. Združitev je bila tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da slovenska narodna zavest lahko preživi tudi najhujše preizkušnje.«

FOTO: Leon Vidic

Ko je naštevala prekmurske ustvarjalce, je omenila, med drugimi, Mikloša Küzmiča, Miška Kranjca, Ferda Godino, Mikija Mustra, Ferija Lainščka, Evalda Flisarja in Vlada Kreslina. »Prekmurje ni izgubilo svoje posebnosti. Ohranilo je raznolikost, svojo govorico in običaje, kar je obogatilo celotno Slovenijo.«

Pred 105 leti je govornik Srečko Lajnšič, prvi civilni upravitelj Prekmurja, ljudstvo nagovoril z besedami: »Vi niste več Ogri, temveč jugoslovanski sinovi domovine Jugoslavije, po rodu Slovenci. Naša vlada ima moč, da to dobljeno zemljo, da naše rešene brate obdrži pod svojim krilom. Naše junaško vojaštvo bo obranilo, kar je našega.« Leta 1941 so madžarske fašistične sile za štiri leta, do prihoda sovjetske Rdeče armade, ponovno zasedle Prekmurje. Rdeča armada se je iz njega umaknila.