Zmaga zasebne lekarne Bitenc v boju z ljubljansko občino

Vrhovno sodišče je ob ponovnem odločanju o sporu med Mestno občino Ljubljana (MOL) in Lekarno Bitenc presodilo, da odpoved koncesijske pogodbe ni bila zakonita. Kot so pojasnili, lekarniška dejavnost predstavlja socialno javno službo, zato se v tem primeru ni mogoče neposredno opreti na določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, so zapisali na spletni strani. Lekarnar Bor Bitenc je vesel, da je desetletni boj z občino končno dobil epilog. 

Mestna občina Ljubljana (MOL) je kot koncendent oziroma podeljevalec koncesije 8. junija 1999 izdala odločbo, s katero je Lekarni Bitenc podelila koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti. Koncesijo je podelila za nedoločen čas, na podlagi izdane odločbe pa sta stranki 16. julija 1999 sklenili pogodbo o koncesiji za opravljanje lekarniške dejavnosti, prav tako za nedoločen čas. MOL je nato 6. aprila 2009 Lekarni Bitenc enostransko in brez razloga odpovedal koncesijsko pogodbo.

Vrhovno sodišče se je, ko je prvič odločalo o zakonitosti odpovedi koncesijske pogodbe, postavilo na stališče, da je odpoved tipična oblika prenehanja trajnega pogodbenega razmerja. Svojo odločitev je oprlo na določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe in sprva odločilo, da lahko lekarniška koncesija preneha tudi po diskrecijski volji koncendenta, torej MOL.

Spremenjena odločitev vrhovnih sodnikov

Lekarna Bitenc se je zato obrnila na ustavno sodišče. To se do upravičenosti Lekarne Bitenc do koncesije ni opredeljevalo. Je pa v sodbi maja 2019 poudarilo, da bi moralo vrhovno sodišče upoštevati tudi sodbo upravnega sodišča, ki je pred tem razsodilo, da se lahko koncesija vzame iz krivdnih razlogov na strani lekarne, teh pa ni bilo.

Vrhovno sodišče je tako o primeru odločalo ponovno. Tokrat je izhajalo iz presoje, da lekarniška dejavnost predstavlja socialno javno službo, zato določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, niso neposredno uporabljive in ni zakonske podlage za enostransko odpoved koncesijske pogodbe.

Zakon o lekarniški dejavnosti, ki je veljal v času odpovedi koncesijske pogodbe, namreč ni predvideval koncendentove nekrivdne odpovedi koncesije, glede trajanja koncesijske pogodbe pa je določal, da mora biti to vprašanje urejeno v sami pogodbi.

Ker ima koncesijska pogodba posebno upravno-pravno naravo in podeljevalec koncesije nastopa kot oblastni organ, je na njem breme, da sprejme ustrezen koncesijski akt oziroma predlaga sklenitev ustrezne koncesijske pogodbe, ki bi mu omogočala enostransko odpoved. Ker v konkretnem primeru koncendent takšnega interesa v času podelitve koncesije in sklenitve koncesijske pogodbe ni ustrezno zavaroval, te možnosti ni imel, je v odločitvi izpostavilo vrhovno sodišče.
 

Boj za odškodnino

Lekarna Bitenc je decembra 2010 zoper ljubljansko občino zaradi izpada prihodka vložila odškodninski zahtevek. V letih 2009 in 2010 namreč dvakrat po en teden niso mogli poslovati, ker jim je mestna občina po mnenju upravnega sodišča neupravičeno vzela koncesijo. V lekarni so ocenili, da so pretrpeli premoženjsko škodo v višini skoraj 28 tisoč evrov. Leta 2015 ji je občina izplačala skoraj 29 tisoč evrov.

Februarja 2015 so na MOL lekarni ponovno izdali odločbo o odpovedi koncesije, lekarna pa je sredi maja ostala brez veljavne koncesije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ji je s 1. junijem odpovedal pogodbo, vrata lekarne, ki deluje v hipermarketu Mercator v Šiški, pa so se 29. maja ponovno zaprla.

Ko je že kazalo, da je bitka Bitenčevih izgubljena, je v začetku junija 2018 ustavno sodišče lekarni zadržalo odvzem koncesije. S tem je dobila dovoljenje, da je lahko do dokončne odločitve ustavnih sodnikov normalno delovala. ZZZS je z njo spet sklenil pogodbo. »Dva zaposlena, ki sta se v vmesnem obdobju prezaposlila v Lekarni Ljubljana sta se vrnila,« je tedaj za Delo povedal Bor Bitenc. Zaradi odpovedi pogodbe je Lekarna Bitenc, ki je v času zaprtja utrpela okoli sto tisoč evrov škode, vložila tožbo proti ZZZS. Zadeva še ni končana.

MOL je v omenjem sporu (od leta 2009 do leta 2018) plačal 17.941 evrov sodnih stroškov in 13.891 odvetniških stroškov.