Z električnim vlakom po Souvanovem parku

Volčji Potok – Star in dotrajan vlakec na dizelski pogon nameravajo v javnem zavodu Arboretum Volčji Potok zamenjati s sodobnim na električni pogon, ki bo zmogljivejši od sedanjega in predvsem okolju prijaznejši. Vladni odbor za gospodarstvo je za nakup prižgal zeleno luč in ga tudi že vključil v načrt razvojnih programov.

Z novim električnim vlakom, ki bo edino prevozno sredstvo za obiskovalce v parku, ki je bil nekoč v lasti Leona Souvana, bodo povsem odpravili emisije toplogrednih plinov. Vlak bo stroškovno učinkovitejši od starega, manj hrupen in bo omogočal boljše predstavljanje parka, za katerega marsikdo še ne ve, da je kulturni spomenik državnega pomena, je povedal Aleš Ocepek, direktor zavoda Arboretum. Veliko obiskovalcev si namreč zdaj brez pomoči pri premagovanju razdalj le s težavo ogleda 85 hektarjev velik park. »Novi vlak bo prilagojen za dva invalidska vozička in bo našim obiskovalcem omogočal celostni ogled vseh delov parka, tudi ranljivim skupinam z različnimi oblikami omejitev,« je povedal Ocepek.

Naložba za čisto okolje

Kompozicija bo sestavljena iz lokomotive in dveh vagonov in bo hkrati lahko prepeljala najmanj 48 potnikov. Obiskovalce bo prevažal skozi vse leto, saj bo zasteklen in v hladnejših mesecih leta tudi ogrevan. Pred nakupom bo treba izvesti javni razpis, zato v Arboretumu še ne vedo, kdaj bo vlak popeljal prve potnike, saj dobavitelji potrebujejo vsaj šest mesecev za njegovo izdelavo. Predvidevajo, da bi se to lahko zgodilo v začetku prihodnjega leta.



Vrednost naložbe je ocenjena na 346.000 evrov, ministrstvo za okolje in prostor pa bo iz sredstev sklada za podnebne spremembe primaknilo dobrih 311.600 evrov oziroma 90 odstotkov naložbe, razliko pa bo plačal Arboretum. V parku zdaj vse od leta 2006 vozi vlak na dizelski pogon, ki je med obiskovalci zelo priljubljen. Kljub stalnemu vzdrževanju je vlak dotrajan in okolju neprijazen, saj se z njegovim obratovanjem ustvarjajo visoke emisije toplogrednih plinov, so razloge za nakup podkrepili na vladnem odboru.

Rozarij, magnet za obiskovalce

Arboretum se kljub koronavirusu, ki mu je odnesel veliko spomladansko razstavo tulipanov in glavni vir vsakoletnih prihodkov, počasi le finančno pobira. Od 20. aprila, ko so zaradi bolezni covid-19 po dobrem mesecu dni vnovič odprli park, so zabeležili 49.500 vstopov, kar je skoraj tretjino manj kot v enakem obdobju lani.



Po katastrofalni spomladanski sezoni zdaj upe polagajo v poletno sezono. Trenutno največji magnet za obiskovalce so rozariji s kar 1029 različnimi sortami cvetočih vrtnic. Večje število predstav, delavnic in razstav na prostem pa načrtujejo med poletjem, skozi jesen in tudi v začetku zime. Prav v teh dneh poteka zasaditev osem metrov visokega in šest metrov dolgega kužka iz različnih homulic, rastlin iz rodu sedum.

Pretresljiva ljubezenska zgodba

Za dodatno popestritev dogajanja in predvsem za boljše poznavanje polpretekle zgodovine parka je bržkone pripomogel neumorni pisatelj Ivan Sivec, ki je napisal roman z naslovom Modra vrtnica. »Zelo me je vznemiril podatek, da je bil v prelepo Souvanovo hči Almo nesmrtno zaljubljen pesnik Josip Murn-Aleksandrov, eden od pesnikov moderne. In da je bil Souvanov domači učitelj tudi Oton Župančič, ter da je Ivana Kobilca v parku naslikala Almo Souvan.



Celotno dogajanje usodne in resnične ljubezenske zgodbe sem popestril še s kulturnim in gospodarskim življenjem predpotresne in popotresne Ljubljane, vse skupaj pa sem naslonil na Souvanov rosarij, kjer naj bi vzgojili modro vrtnico, večno hrepenenje žlahtniteljev vrtnic. Glavni pri tej spodbudi je bil Almin brat Leon, znan kot oče Souvanovega parka, zdajšnjega Arboretuma,« nam je povedal Sivec, ki je prepričan, da Arboretum poleg izjemne lepote in narodnega bogastva rastlin čuva tudi pretresljive ljubezenske zgodbe. Modra vrtnica pa po njegovem predstavlja hrepenenje, brez katerega nobeno življenje nima prave vrednosti.