Z blagoslovom do vatikanskih vrtnic

Volčji Potok – V teh dneh se v Volčjem Potoku bohotijo vrtnice, njihovo slovesno predstavitev javni zavod Arboretum skupaj z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije pripravlja jutri ob 17. uri, ko si bodo navzoči skupaj ogledali številne gredice, posajene z vrtnicami stoterih vrst.

Vrtnice sodijo med najbolj priljubljene cvetoče vrtne rastline, ki so se v zadnjih dveh desetletjih kakovostno izboljšale, saj so odporne proti glivičnim boleznim, zato jih ni treba škropiti in kljub temu cvetijo vse do poznega oktobra. V Arboretumu cveti tisoč različnih sort vrtnic, skupaj je več kot pet tisoč grmičkov, grmov in popenjavk.



Po besedah Matjaža Mastnaka, vrtnarskega svetovalca v Arboretumu, se vrtnice sadijo na sončno in zračno mesto, kjer še niso rasle. Spomladi jim je treba dodati organska gnojila, v času suše jih je treba enkrat na teden izdatno zaliti in po vsakem poletnem dežju okopati z motiko.

Gredice polne cvetočih rož

»V zadnjih letih smo vrtnicam namenili veliko pozornosti in novih površin. Vse do pozne jeseni bo v zgornjem in spodnjem rozariju ter na Kongresnem griču na površini 3,5 hektarja cvetelo več kot tisoč sort vrtnic,« je povedal Aleš Ocepek, direktor javnega zavoda Arboretum in napovedal, da članice društva že pridno pečejo pecivo in druge kuhinjske izdelke, ki vsebujejo vrtnice ali so oblikovani v obliki cveta in jih bodo ponudili petkovim obiskovalcem.



V Arboretumu imajo dva rožna vrtova. Zgornji rozarij, ki je oblikovan formalno in predstavlja predvsem gredne in velikocvetne vrtnice, je nad upravo ob Velikem jezeru. Spodnji rozarij je na planjavi jugovzhodno od kostanjevega drevoreda. Na velikih gredah prevladujejo skupine višjih rožnih grmov. Vrtnice so izbrane in oskrbovane tako, da nimajo težav z zimskim mrazom. Večjo težavo predstavlja pomladna zmrzal ali pomladni sneg, ki polomi mlade poganjke. Dobro prehranjene in zdrave rastline se obnovijo tudi po takšnih izjemnih dogodkih.



Po Mastnakovih besedah se vrtnice različno obnašajo v sredozemskem in celinskem delu Slovenije. Med sredozemsko vročino vrtnice obmirujejo, ne rastejo in ne cvetijo. Le nekatere za Mediteran vzgojene sorte so pripravljene cveteti celo poletje. Ali se v osrednji Sloveniji »vklopi« poletni program mirovanja, je odvisno od leta. Običajno julija in vse do prvega avgustovskega dežja pri vrtnicah vlada cvetno zatišje, potem pa z zgodnjo jesenjo spet oživijo in zacvetijo.

Sledi pravo duhovno doživetje

Tretji rožni vrt v Arboretumu pa bo za obiskovalce posebno duhovno doživetje in ga nameravajo odprti prav na dan državnosti, 25. junija. Gre za tematski rožni vrt, v katerem so posajene vrtnice iz cepičev iz Vatikana in sorte, ki so z imeni povezane s Katoliško cerkvijo. V tem rožnem vrtu zdaj raste trideset sort vrtnic, ki se imenujejo po papežih, svetnicah in svetnikih, redovih in romarskih krajih.



»S tem rožnim vrtom želimo v Arboretumu nagovoriti še eno skupino obiskovalcev in vsem povedati, da se vrtnica ne dotakne le telesnih čutov, temveč tudi duha,« je razodel Mastnak. Ideja za ta rožni vrt se je namreč razvila ob sodelovanju države s Svetim sedežem. V Arboretumu so si priskrbeli sadike drevesa, ki ga je protokolarno posadil predsednik države Borut Pahor na vatikanskih vrtovih. Iz operativnega sodelovanje dveh vrtnarskih centrov se je razvilo sodelovanje, ki je arboretumskim vrtnarjem odprlo vrata vrtov v Vatikanu in Castelu Gandolfu (poletna rezidenca papeža) in torej dostop do tamkajšnjih rastlin. »Da je bilo to mogoče, gre zasluga tudi prizadevnemu veleposlaniku Slovenije Tomažu Kunstlju pri Svetem sedežu,« je še povedal Mastnak.