Neomejen dostop | že od 9,99€
Na pobudo stanovalcev Mestnega in Starega trga so se na ljubljanski občini odločili, da bodo začeli urejati grajsko pobočje. »Projekt se je začel z namenom, da bi zagotovili varnost tamkajšnjih stanovalcev in zaščitili objekte, ki jih ogroža drseči material,« je poudaril podžupan Rok Žnidaršič. Za posek je predvidenih 205 dreves, ki jih bodo spravili s helikopterjem, izvajalca del pa bodo iskali z razpisom, ki ga bodo objavili v prihodnjih dneh. Na Magistratu računajo, da bodo dela lahko začeli še letos.
Po besedah podžupana Žnidaršiča so za ta projekt pridobili strokovna mnenja in za ta namen tudi oblikovali strokovno komisijo, v kateri so poleg predstavnikov MOL še strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultet in družbe Tisa. Na grajskem pobočju so na podlagi strokovnega mnenja ljubljanske biotehniške fakultete evidentirali kar 908 dreves. »Za posek jih je predvidenih 205. To je dobrih 22 odstotkov vseh evidentiranih dreves oziroma 105 kubičnih metrov drevja,« je poudaril Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove. Za zavarovanje območja bodo namestili tudi zaščitno ograjo, podajno-lovilno ograjo in sistem za aktivno stabilizacijo brežine. To območje je namreč zelo kompleksno in strmo, material pa sipek, zato bi spravilo po zemlji poškodovalo tla. »Odvoz drevja bomo tako opravili s helikopterjem. In to bo eno redkih heliospravil v Sloveniji, kar bo tudi dobra izkušnja za v prihodnje,« je dejal Danev. Pri tem je potrdil, da so drevesa na grajskem pobočju, predvidena za posek, že označena.
Sečnja večinoma poškodovanih, oslabljenih in nestabilnih dreves bo hkrati omogočila boljše rastne razmere za podstojna, mlajša, vitalna drevesa, ki bodo dodatno okrepila zaščitno in varovalno vlogo gozda. Kot je pojasnil župan Zoran Janković, so se pred kratkim prepričali, kako nevaren je ta drseči material, in sicer ob junijski intervenciji na Mestnem trgu 9 A, kjer se je v atrij skotalila velika količina kamenja. Občina je v rebalansu proračuna za ta namen že zagotovila 1,2 milijona evrov. Vendar helikopterski prevoz, ki ga bo moral zagotoviti izbrani izvajalec, po županovih besedah predstavlja minimalen strošek. Največji del proračunskega denarja bodo namreč porabili za zaščitne mreže in sidra. Za načrtovana dela na grajskem pobočju so na magistratu pridobili vsa potrebna soglasja in pooblastila zasebnih lastnikov gozdov.
Po besedah Maje Žitnik, vodje občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, bodo ob Gradaščici v Trnovem zaradi izboljšanja varnosti v prihodnjih dneh odstranili dva kostanja, deset pa jih bodo obrezali. Odstranjena drevesa bodo nadomestili, bodo pa na območju Gradaške in Eipprove ulice zaradi del vzpostavljene začasne zapore. Jutri bodo tako odstranili navadni divji kostanj pri Plečnikovem perišču na Gradaški ulici, ker so rezultati meritev z rezistografom pokazali razkroj primarnih korenin. V četrtek pa bodo dela potekala na Eipprovi ulici, ko bodo med 7. in 15. uro vzpostavili popolno zaporo ceste, vključno s parkirišči. Prehod za pešce in kolesarje bodo omogočili po pločniku ob stavbah na Eipprovi ulici. Zaradi nagnjenosti in nevarnosti padca drevesa bodo odstranili eno drevo, ki ima po ocenah arboristov prav tako razkrojene primarne korenin. Posege so na občini načrtovali na podlagi arborističnega mnenja podjetja Tisa in soglasja Zavoda za varstvo narave, o poseku pa je bil seznanjen tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Referendum podprlo le 1044 meščanov
Po besedah župana Jankovića so pobudniki naknadnega občinskega referenduma, ki nasprotujejo spremenjenemu občinskemu odloku o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (TRŠ) do roka, torej do nedelje, 6. oktobra, od potrebnih okoli 11.600 podpisov volivcev zbrali le 1044. Tako bo po besedah župana Jankovića predvidoma v petek v uradnem listu objavljen spremenjen odlok o Krajinskem parku TRŠ. Cilj referenduma je bil po mnenju pobudnikov ohranitev krajinskega parka pred interesi kapitala, podpise volivcev pa so pred UE Ljubljana za Bežigradom in na Viču začeli zbirati že 2. septembra. Janković je tudi pojasnil, da bodo na občini ustanovili odbor za pripravo upravljavskega načrta za omenjeni krajinski park. V njem bosta poleg predstavnikov občine tudi predstavnici civilne družbe, in sicer so se med predlaganimi imeni, ki so jih predlagali predstavniki civilne iniciative, na magistratu odločili za klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in krajinsko arhitektko Majo Simoneti. »Tivoli bomo ščitili, tam ne bo Lunaparka, kot govorijo nekateri. Vendar pa mora Tivoli živeti. Do novega leta bomo poskušali sprejeti tudi program upravljanja krajinskega parka,« je še povedal Janković.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji