Opozicijski ukrepi v zdravstvu niso nič novega

Z izglasovanjem presenetljivega – a odlično zrežiranega – proceduralnega predloga Sama Logarja, novega ljubljanskega podžupana in vodje svetniške skupine Gibanja Svoboda, so svetniki na izredni seji mestnega sveta prekinili razpravo o predlogih ukrepov za zagotovitev izbranega osebnega oziroma družinskega zdravnika za vse prebivalce Ljubljane v bližini kraja bivanja. Po Logarjevih besedah so svetniki slišali dovolj, zato je čas za dejanja in ne več za utemeljevanje predlogov.

V uvodu v to (tretjo in zadnjo) točko dnevnega reda izredne seje je prvopodpisana pod zahtevo za sklic izredne seje o ljubljanskem primarnem zdravstvu Tina Bregant (Klub samostojnih svetnikov, SLS) opozorila na nedopustnost nedavnega dogajanja pred bežigrajskim zdravstvenim domom in zatrdila, da za premajhno število družinskih zdravnikov niso krivi migranti, temveč neustrezna zdravstvena politika v Ljubljani. Že po slovenski ustavi bi morali imeti vsi zagotovljenega zdravnika, tako pa ga nimajo niti nekateri posamezniki, ki vse svoje življenje živijo v Ljubljani in ki štiri desetletja plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo, zdaj pa morajo k zdravniku denimo v Horjul. Po svetu bežijo zdravniki v mesta, pri nas pa je ravno obratno.

Pod zahtevo za sklic izredne seje na temo pomanjkanja osebnih zdravnikov se je podpisalo 16 mestnih svetnikov in svetnic. FOTO: Črt Piksi/Delo

Do bega zdravnikov je po besedah Tine Bregant prišlo v zadnjih dveh letih, ko je vodenje Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) prevzela direktorica Antonija Poplas Susič. V tretjem od trinajstih predlogov ukrepov je 16 opozicijskih svetnikov iz SDS, Levice, NSi - KD, Piratov, Vesne, Glasu za otroke in družine, SLS in samostojnega svetnika (Jožefa Horvata, ki je bil sicer izvoljen na listi NSi - KD, katere svetnik je bil v prejšnjem sklicu) pozvalo predstavnike MOL v Svetu ZDL, naj predlagajo začetek postopkov za zamenjavo vodstva ZDL. Aktualno vodstvo, ki je po navedbah podpisnikov zavod pripeljalo »v trenutno stanje, ne more celovito in nepristransko izvesti sanacije ter potrebne spremembe zdravstvenega sistema v Ljubljani.«

Še pred Logarjevim proceduralnim predlogom je podžupan Boštjan Koritnik, sicer nekdanji minister za javno upravo v vladi Janeza Janše, zdaj pa svetnik Liste Zorana Jankovića (LZJ), s podobnim posegom predlagal razrešitev mestnega svetnika Matjaža Vedeta (SDS) iz sveta zavoda ZDL. Decembra lani je namreč Vede izrazil podporo vodstvu ZDL in še posebej direktorici Poplas Susičevi, nekaj dni kasneje pa se je podpisal pod zahtevo za njeno zamenjavo. Župan Zoran Janković je tako predlagal, naj o zamenjavi najprej razpravlja in odloča komisija za imenovanja.

Višje plače in druge ugodnosti

Tina Bregant je v uvodni obrazložitvi ukrepov predlagala ureditev plač za zdravnike in zaposlene v ZD Ljubljana, ureditev parkiranja in brezplačnega mestnega potniškega prometa, možnost najema občinskih stanovanj za zdravnike, štipendiranje zdravstvenega kadra, ureditev informacijskega centra in razbremenitev zdravnikov administrativnega dela, uvedbo telemedicine in zagotavljanje digitalne pismenosti. Nekateri predlagani ukrepi so po zavedanju Tine Bregant zunaj okvirov pristojnosti občine, vendar jih je ta dolžna izvesti. Rešitve so zahtevne, a ima po njenih besedah župan Zoran Janković »izjemno pogajalsko moč« pri odločevalcih na državni ravni.

V razpravi po uvodni obrazložitvi je med dvanajstimi prijavljenimi prva dobila besedo predsednica sveta ZDL Dunja Piškur Kosmač, ki je ugotovila, da pomanjkanje splošnih zdravnikov ni slovenska niti ljubljanska posebnost. Težava traja že več kot desetletje in občina je v tem času predlagala več rešitev, tudi to, da je osebnega zdravnika mogoče izbrati le v občini stalnega prebivališča. Predsednica sveta ZDL je še povedala, da so bili podobni ukrepi že prej predlagani in da protikorupcijska komisija (KPK) ni ugotovila nepravilnosti pri vodenju direktorice Antonije Poplas Susič.

Kot druga je nastopila Dunja Labović Begović z izjavo svetniške skupine Gibanja Svoboda, kjer so tako kot vsi občani zaskrbljeni zaradi razmer v primarnem zdravstvu in so pripravljeni sodelovati v svetu ZDL, kjer ima ustanovitelj, torej občina, pet predstavnikov, zaposleni tri in ZZZS enega. Sam sklic seje je po njihovem mnenju legitimen, a predlogi ukrepov ne dajejo novih rešitev. Nekatere predlagane rešitve (kot so: informacijski center, telemedicina, informacijska infrastruktura, digitalna pismenost) pa so že začeli izvajati na državni ravni. Med svojimi predlogi so v Gibanju Svoboda omenili pozitiven odnos do zaposlenih, digitalizacijo, poštene plače, ambulante za neopredeljene (ravno danes je MOL odprla še dve v ZD Šiška, predvsem za prebivalce Šiške, ki so tam ostali brez osebne zdravnice oziroma zdravnika), telefonsko naročanje ves ordinacijski čas, štipendije ...

Razlogi za odhode so znani

Na predlog podpisnikov ukrepov, naj povabijo na pogovor vse, ki so v zadnjih dveh letih odšli iz ZDL, so na občini zapisali, da pogovore z zdravniki lahko opravlja le direktorica oziroma vodstvo ZDL, kar je že bilo storjeno. »Za vse zdravnice in zdravnike, ki so odšli iz ZDL, so razlogi odhoda znani.« Na predlagane ukrepe na področju plač so v MOL pojasnili, da imajo zdravniki pri koncesionarjih 700 do 800 evrov višje neto plače.

Temu se je ZD Ljubljana želel približati s predlogom ministrstvu za zdravje, naj se plače povečajo za do pet plačnih razredov, kar bi bilo še vedno slabih 500 evrov neto manj kot pri koncesionarjih. V letih 2021 in 2022 je bilo takšnih vlog 18, zavrnjenih je bilo kar 11. In od teh jih je po županovih besedah sedem odšlo iz ZD Ljubljana. Janković je še dodal, da je uvedeno dežurstvo tudi pri koncesionarjih – in da na primer zato zdravnica in zdravnik nista podpisala pogodbe z enim od koncesionarjev.

Župan je že pred sejo mestni svetnici Tini Bregant predlagal, da o tej temi sploh ne bi razpravljali, saj so na občini pripravili izčrpne odgovore in obrazložitve. A ker naj bi svetnica odgovorila, da papir prenese vse, je razprava bila, župan pa si je vzel nekaj minut tudi zase. Povedal je, da brezplačna urbana verjetno ne bi bila rešitev, saj bi zaposleni potem ostali brez plačila potnih stroškov. MOL že 15 let digitalno opismenjuje starejše od 55 let po četrtnih skupnostih. Poleg tega se občina s sedmimi zdravniki že pogovarja o neprofitnih stanovanjih na treh lokacijah. V državah nekdanje Jugoslavije pa so zdravnike iskali že pred tremi, štirimi leti, imeli so 30 interesentov, potem pa so na jugu uredili plačne sisteme in zdaj slovenske plače niso več vabljive, niti ne obljuba stanovanj, je še zaključil župan.