Kako se Ljubljana spopada z vranami

Sredi maja se v Sloveniji novinarji že nekaj let ukvarjamo tudi z vranami. Kot skrbna živa bitja le-te nekako do srede junija pazljivo skrbijo za svoja gnezda in zarod. Ob tem pa tudi nekoliko manj prijetna srečanja s temi menda iznajdljivimi pticami niso prav redka.

Medtem ko sva s fotoreporterjem, ki je imel ob prihodu v službo tako kot še nekaj kolegov že srečanje z "Delovo" napadalno vrano, opazovala in fotografirala te mestne ptiče, ki so obletavali Mercatorjevo poslovno stavbo za Bežigradom, je stavbo preletel tudi beli (rečni) galeb. Vzdrževalec v omenjeni stavbi, Anže Meršol, je na vprašanje, ali vrane vletajo tudi skozi okna, to zanikal in dodal, da, ne boste verjeli, pa je pred meseci na manjšo pogostitev vletel galeb. Ki ni imel daleč, saj gnezdi na vrhu stavbe. So pa prav zaradi ptic na okna namestili žične ovire in posebne profile, saj so ptice gnezdile na žaluzijah. Zdi se, da vseh s tem vendarle niso pregnali.

So se pa vrane sredi dneva preletavale nad in okrog stolpnic, pa tudi v betonskem atriju jih je bilo moč opaziti. V bližnjo pekarno sicer še niso vstopile, jo pa budno opazujejo. Tudi gostov v gostinskem lokalu niso pretirano vznemirjale: prav med našo opazovalno akcijo je vrana malo posedela na naslonjalu stola, čeprav prav veliko hrane tam zanje ni bilo. Sladkorne kristale so pozobali vrabci.

Po injekcije

V novinarsko kolegico se je že pred dnevi na poti proti službi od zadaj naenkrat nekaj zaletelo in ji prebilo glavo. Šele ko je žival odletela in pristala na bližnji veji, je videla, da gre za vrano. Le-te običajno res letajo nad glavami, tako da ima občutek, da se je vrana vanjo zaletela pravzaprav po nesreči. Ko vrane priletijo od zadaj jih človek niti ne sliši niti ne vidi. V nasprotnem primeru bi se pač preprosto umaknil. Po bližnjem srečanju je kolegica, ki je krvavela, po prvi oskrbi odšla do zdravnika. Obnovitev cepljenja proti tetanusu je v tem primeru priporočljivo. Iz Zdravstvenega doma Ljubljana pa so sporočili, da v njihovih ambulantah družinske medicine tovrstnih primerov srečanj z vranami niso obravnavali.

Na Generalni policijski upravi so na policijskih upravah preverjali, ali so bila kakšna srečanja z vranami prijavljena. Ugotavljajo, da je dogodkov, o katerih je obveščena policija, zelo malo, oziroma jih skoraj ni, statistike o bližnjih srečanjih z vranami pa ne vodijo. So pa kranjski policisti prejeli leta 2010 in lani po eno prijavo, na ljubljanski policijski upravi pa so - ponavadi v spomladanskih mesecih - letno obveščeni o enem ali dveh primerih, ko vrane napadejo mimoidoče. V PU Ljubljana so bili tako o dogodku obveščeni prejšnji četrtek, 16. maja zjutraj, ko je v parku ob Dunajski cesti okoli 7. ure vrana napadla mimoidoče. Policisti so v zvezi z dogodkom preko Centra za obveščanje obvestili pristojne službe. Po do sedaj razpoložljivih podatkih nihče ni bil poškodovan.

Privlačni smetnjaki

Občasno prejmejo pritožbe zaradi agresivnih vran tudi na ljubljanski mestni občini, kjer ugotavljajo, da je vran največ tam, kjer največ hrane, na primer v bližini smetnjakov, zato jim poskušajo preprečiti dostop do hrane z uvajanjem košev za smeti s pokrovom ali z mrežo. Vendar se vrane hitro učijo in prilagajajo novim situacijam. Zato bi lahko veliko naredili tudi občani, če ne bi hranili živali z ostanki hrane, saj to vpliva na število osebkov vrst, ki so v mestnem okolju problematične (tudi podgane, nutrije, insekti in drugi).

Stroka doslej ni predlagala učinkovitega ukrepa za zmanjševanje populacije sive vrane, če bi ga, bi ga na MOL izvajali. Sicer se je za najučinkovitejšo izkazala metoda uničevanja in odstranjevanja gnezd. Ta ukrep pa zakonodaja dopušča kot izjemo in je mogoč le z dovoljenjem lovske inšpekcije. Kljub temu, da na MOL niso pristojni za reševanje vranje problematike, so pred časom na Poljanah in v Trnovem namestili gnezdilnice za naravnega sovražnika vrane, sokola selca, sedaj pa upajo, da bodo sokoli gnezda tudi naselili. Tako vplivamo na zmanjšanje populacije na naraven način, brez uporabe strelnega orožja, strupov in hormonov. Na učinke oziroma rezultate tega ukrepa pa bo treba počakati še nekaj let.

Obramba zaroda

V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) napadov vran na ljudi ne spremljajo, zato ne morejo govoriti o njihovem porastu ali trendu. Varstvena ornitologinja dr. Urška Koce ocenjuje, da se število napadov ne povečuje. »Vsako leto se pripeti nekaj dogodkov, ki so omejeni izključno na spomladanski čas, ko vranji mladiči začnejo zapuščati gnezda. Pri pticah pevkah, med katere spada tudi vrana, je značilno, da mladiči iz gnezd pridejo prej, preden znajo leteti, zato se pojavljajo v okolici gnezdišč in so ranljivi.«

Vrane imajo človeka za potencialno grožnjo in seveda poskrbijo za obrambo zaroda. Pri tem ne gre za napade, ampak odganjanje, poudarja Kocetova. V večini primerov se vrana zažene proti človeku. Pravih fizičnih stikov je malo, običajno ga oplazi s perutjo, znana pa sta tudi primer ali dva, ko ga je vrana človeka s kljunom opraskala oziroma ranila. Če človek takšnega dejanja ne pričakuje, je seveda neprijetno predvsem zaradi šoka, ki ga ob tem doživi. Iz prejšnjih let je znan primer, ko so se vrane, ki so gnezdile v parku blizu vrtca, zaganjale v otroke iz vrtca. Težavo so razrešili gasilci, ki so gnezdo z mladiči odstranili.

Za preprečitev konfliktov Kocetova svetuje, naj bodo ljudje pozorni na območjih, kjer vrane gnezdijo, oziroma naj se jim izognejo. Če najdemo vranjega mladiča, ga raje pustimo pri miru, saj ni zapuščen. To, da ljudje mladiče odnašajo, je gotovo dejavnik, da vrane človeka prepoznajo kot sovražnika.

Ponovno odkrile privlačnost mest

Številčnosti sivih vran se v Sloveniji ne spremlja sistematično. Monitoring ptic kulturne krajine kaže, da se je v zadnjih desetletjih populacija vran na nacionalni ravni celo nekoliko zmanjšala. V mestih monitoring ne poteka, ni pa mogoče po besedah Kocetove zanikati, da se je po letu 1980 številčnost vran bistveno povečala – za koliko, nimajo podatkov.
»Vrane so v zadnjih desetletjih mestno okolje ponovno odkrile kot primerno za bivanje. Nudi jim veliko dostopne hrane predvsem na račun odpadkov, ki jih ustvarjamo ljudje; kot vsejedi oportunisti pojedo vse, kar najdejo. Mestni parki z visokimi drevesi pa so njihovo počivališče in gnezdišče.« Močna je tudi interakcija med mestom in kmetijsko kulturno krajino, vrane se v takšnih območjih še posebej koncentrirajo, medtem ko v vaseh niso tako številčne. Če hočemo, da bo vran v mestih manj, jim moramo najprej omejiti dostop do hrane, poudarja Kocetova.

Inteligenca štiriletnika

Sive vrane so ena od 23 vrst prostoživečih živali, ki jih je dovoljeno loviti. Lovna doba poteka od 1. avgusta do 28. februarja. V mestih je odstrel iz razumljivih razlogov prepovedan, a pozivi po njem se vsake toliko prav tako pojavijo. Kocetova meni, da prihajajo zlasti s strani laične javnosti, ki ni seznanjena, da odstrel ni prava rešitev za zmanjšanje številčnosti sivih vran.
Meščani se pogosto zgražajo, ker vrane plenijo golobe in zarode drugih manjših ptic, kmetje pa se pritožujejo nad škodo, ki jo povzročajo na njivah. Oboji pa spregledujejo njihove pozitivne funkcije. »Plenilci imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju vitalnih populacij, saj se lotevajo šibkejših, denimo bolnih osebkov. Napad vrane na goloba je mogoče videti kruto, a je popolno enakovreden napadu leva na gazelo.« V kmetijski krajini vrane skrbijo za biološko uravnavanje populacij škodljivcev, kot mrhovinarji pa imajo pomembno čistilno vlogo v okolju.

Morda odpor do sivih vran izhaja iz njihovega predirljivega vreščanja in črno-sivo obarvanega perja, nemara pa se jih bojimo tudi zato, ker »veljajo za izjemno visoko inteligentne živali. Nekateri raziskovalci njihovo inteligenco primerjajo s šimpanzovo, ki je primerljiva z bistrostjo štiriletnega otroka,« pove Kocetova. Sposobne so abstraktnega mišljenja, imajo epizodični spomin (dogodke si zapomnijo kronološko), so inovativne, hitro najdejo rešitev za težavo, s katero se soočajo prvič, in intenzivno komunicirajo med seboj o lokacijah ustreznih virov hrane v okolju in sovražnikih.

Higienski problem

Nasprotno upokojeni veterinar prof. dr. Valentin Skubic meni, da je siva vrana v hiperpopulaciji v urbanem okolju velik higienski problem, ker je potencialni prenašalec tudi patogenih klic, ki ogrožajo zdravje človeka, saj prihaja tudi na zelenjavne vrtove in na otroška igrišča, ki se jih ne razkužuje. V antiki so bile vrane res čistilke onesnaženih mestnih ulic, ki so se kopale v najrazličnejši nesnagi in odpadkih. Vendar so v tistih časih pogosto razsajale tudi različne kužne bolezni pri ljudeh in živalih. Siva vrana pač obleze vse in požre vse, kar ji pride pod kljun. Sama ne oboleva, prenaša pa različne kužne klice, ko se loteva celo kadavrov poginulih živali in njihovih organov na javnih prostorih.

Danes imamo zato razvito drugo vrsto javne higiene in niso potrebne sive vrane, da bi čistile okolje. Poleg tega sive vrane spomladi v času gnezdenja ptic pevk v mestnih okoljih hranijo ne z jajci, ampak z živimi mladiči ptic pevk. Siva vrane s svojo prebrisanostjo ne razdirajo gnezd drugih ptic v času jajčec, ampak počakajo, da se izvalijo mladiči. Profesor Skubic zato ne vidi nobenega razloga, da bi vrane v mestnem okolju ščitili, ker je veliko bolj škodljiva kot koristna.