Hladna prha za civilno iniciativo

Civilni iniciativi Zaboršt Domžale v predpisanem roku ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis naknadnega referenduma proti pozidavi območja južno od Kopališke ceste in zahodno od Krumperške ulice z nestanovanjskimi objekti. Zmanjkala jim je namreč več kot polovica podpisov. To je bil že drugi poskus zelo dejavne civilne iniciative, ki nasprotuje opremljanju stavbnih zemljišč po odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje D29 Brinje 1.

Lani jim je spodletelo, ker je bilo med referendumsko kampanjo življenje v državi zaradi covida-19 povsem ustavljeno, zato tudi zbiranje podpisov ni bilo mogoče. Tokrat so pobudniki imeli dovolj časa, vendar jim v predpisanem roku do 5. oktobra ni uspelo zbrati pet odstotkov podpisov vseh volilnih upravičencev na območju domžalske občine. Po podatkih, ki izhajajo iz evidence volilne pravice, je podpis k pobudi za razpis navedenega lokalnega referenduma pred pristojnim organom podalo 600 volivcev, so za Delo pojasnili z ministrstva za notranje zadeve.

Komunalno opremljanje zemljišč v Zaborštu se nadaljujejo, čeprav investitor ni uspel pridobiti gradbenega dovoljenja. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Dodali so, da zakon o lokalni samoupravi (46. člen) določa, da mora občinski svet razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Na dan 1. septembra 2022., ko so na ministrstvu na zaprosilo vodstva domžalske občine preverjali število volilnih upravičencev, je bilo v tej občini 29.238 volilnih upravičencev. Nasprotniki komunalnega urejanja zemljišč v Zaborštu bi torej morali zbrati najmanj 1462 podpisov. O vzrokih za tako nizko podporo smo želeli vprašati predstavnika civilne iniciative Ivana Pšaga, vendar se na naše klice ni odzval.

Gradijo brez dovoljenja

Vodstvo domžalske občine je na podlagi razsodbe vrhovnega sodišča moralo ponovno razpisati rok za zbiranje podpisov volivcev za razpis referenduma o julija 2020 sprejetem občinskem odloku o opremljanju stavbnih zemljišč, ki se nanaša na občinski podrobni prostorski načrt za območje D 29 Brinje 1. Sodišče je namreč ugotovilo, da je domžalski župan Toni Dragar napačno ravnal, ko 31. marca lani (v obdobju epidemije) ni odredil prekinitve roka za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma.

Redki posamezniki so se želeli seznaniti s težavami prebivalcev v Zaborštu. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Investitor gradnje krožišča in komunalno opremljanja zemljišč v Zaborštu je grosupeljska Logo skupina. Krožišče, ki delno posega v zaščiteni gozd Šumberk, gradijo v javno korist, zemljišče pa komunalno urejajo še brez pridobljenega gradbenega dovoljenja. Gradbena inšpekcija, ki je že več mesecev seznanjena s komunalnim opremljanjem zemljišč brez predpisanega gradbenega dovoljenja, do zdaj ni ustavila gradnje in je zaradi obilice dela verjetno tudi ne bo.

Z domžalske upravne enote, ki jo vodi načelnik Marko Grujičić, pa so pred dnevi odgovorili, da je investitor julija podal zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dela povezovalne ceste znotraj OPPN D29/1 Brinje 1, z ureditvijo odvodnjavanja cest, cestne razsvetljave, kabelske kanalizacije in fekalne kanalizacije, vodovoda in plinovoda na enajstih zemljiščih. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zdaj v zaključni fazi dopolnjevanja vloge in projektne dokumentacije.

Lanski podpisi ne veljajo

Investitor je zemljišče v Zaborštu kupil, ko je bilo namenjeno za stanovanjsko gradnjo, zdaj pa ga želijo z izdatno občinsko pomočjo spremeniti v poslovno cono. Tamkajšnji domačini sicer ne bi nasprotovali stanovanjski gradnji, nasprotujejo pa poslovni coni na zemljiščih, na katerih bodo sicer skladno s sprejetim občinskim prostorskim aktom zgradili trgovsko središče, stavbo za tehnične preglede tovornih vozil itd.

Ivan Pšag, predstavnik civilne iniciative. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Kakšni bodo nadaljnji koraki pobudnikov neuspelega zbiranja podpisov za razpis referenduma, za zdaj ni znano. Pšag je pred časom omenil, da bi pri končnem seštevku morali upoštevati tudi lani zbrane podpise. Toda na ministrstvu za javno upravo so za Delo pojasnili, da so postopek zbiranja podpisov – na podlagi razsodbe vrhovnega sodišča – v domžalski občini v celoti ponovili, zato se podpisi podpore, zbrani v prejšnjem (lanskem) postopku tokrat ne upoštevajo.

Kandidatka podpira razvoj

Renata Kosec, ki jo je s funkcije podžupanje Domžal pred časom razrešil župan Toni Dragar in je v ponedeljek že uradno vložila kandidaturo za županjo, je glede Zaboršta povedala, da je naloga občine ponuditi priložnost občanom za njihov razvoj in tudi za razvoj gospodarskih dejavnosti, saj v okolje prinašajo delovna mesta in s tem posredno tudi socialno varnost.

»Vse posege v prostor je treba uskladiti, predvsem pa predstaviti ljudem, ki živijo v neposredni bližini, kakšne vsebine bodo umeščene v njihovi bližini ter kaj to pomeni za njihovo kvaliteto bivanja,« je prepričana. Po njenem mnenju je občinski svet za zemljišča v Zaborštu sprejel vse potrebne dokumente. Hkrati verjame, da z okoliškimi prebivalci še ni prepozno za odkrit pogovor o nameravani naložbi.