Galerija
Sušilnica sadja na Gradežu obratuje od konca avgusta do sredine decembra. Foto Simona Fajfar
Gradež – Edina slovenska vaška sušilnica sadja, ki je izjemen primer ohranjene tehnološke in kulturne dediščine, je na Gradežu. Postavljena je bila pred 80 leti in jo vaščani še vedno uporabljajo. »Letos je sadja ogromno in verjetno bo sezona dolga,« pravi Boris Zore iz Društva za ohranjanje dediščine Gradež, kjer je že vse pripravljeno na njihov največji dogodek, nedeljski Praznik suhega sadja.
Od konca avgusta, ko dozori prvo sadje, pa vse do sredine decembra, ko sušijo kakije, ki jim jih pripeljejo iz tradicionalnega sadovnjaka na Primorskem, je sušilnica na Gradežu središče vaškega življenja. Kakšnih deset ljudi, ki so se v zadnjih 16 letih naučili, kako na tradicionalen način sušiti sadje – samo s toplim zrakom, ki ga dobijo s kurjenjem metrskih bukovih drv, brez kakršnih koli dodatkov -, ohranja že pozabljena znanja. Kajti leta 2003 so imeli na Gradežu prvo ponovno sezono sušenja sadja, s katero so stavbo, ki je bila vrsto let pozabljena, spet začeli uporabljati.
Vaščani sodelujejo pri opravilih
Sicer pa je bila tradicionalna sušilnica, za katero sta denar zagotovila banovina in kočevski okraj, postavljena leta 1938. Pred tem je turjaško sadjarsko in vrtnarsko društvo poskrbelo za zasaditev sadovnjakov, tako da je sušilnica na začetku obratovala nemoteno. Potem pa je zanimanje za sušenje sadja zamrlo, dokler niso edino slovensko vaško sušilnico obnovili s pomočjo občine Velike Lašče.
Ko sušilnica deluje, se v njej dvakrat na dan zbere večje število vaščanov, ki pregledajo sadje, ki je v lesah. »Na polovici sušenja so posamezni koščki lahko že suhi, saj ni vse sadje enako veliko in enako zrelo,« razloži Boris Zore. Jabolka, ki izločijo 82 odstotkov vlage, se posušijo v dveh dneh in pol, rezane hruške, ki izločijo 80 odstotkov vlage, se posušijo v treh dneh, slive, ki izločijo 75 odstotkov vlage in cele hruške, pa se posušijo v štirih dneh.
Odpravili predsodke
S drugimi dejavnostmi – od naravoslovnih dni za otroke in delavnicami za odrasle -, so na Gradežu uspeli spremeniti tudi odnos do suhega sadja. Sedaj ni več potrebno razlagati, da sadje, ki je ekološko sušeno na tradicionalen način in brez škodljivih dodatkov, potemni. Podobno ni več dileme – tudi za otroke ne -, da je sušeno sadje zdravo, odličnega okusa in primeren dodatek k številnim jedem. V zadnjih letih so na Gradežu iz pozabe obudili številne jedi in si jih nekaj tudi izmislili, kot je Trubarjeva malica.
»Letošnja posebnost Praznika suhega sadja so štruklji s suhimi hruškami,« pravi Boris Zore, ki doda, da je Praznik suhega sadja največji dogodek v vasi, vendar pa le eden od dogodkov, s katerim skozi vse leto vaščani zase in za obiskovalce ohranjajo dediščino teh krajev. Decembra, na primer z res številnimi jaslicami…
Komentarji