V Pompejih odkrili izjemno fresko z Ledo z labodom

Pompeji, ki jih je katastrofalna erupcija Vezuva leta 79 zamrznila v času, domala dve tisočletji po tragediji še vedno ponujajo izjemna odkritja. Najnovejše med njimi je odkritje freske z upodobitvijo Lede z labodom, mitološkega motiva, ki je odzvanjal tudi v delu mnogih umetnikov po antiki, tokratno odkritje pa pomembno širi poznavanje njegovih različic v času starorimske klasike.

Leda, špartanska kraljica in mati Helene, Klitemnestre ter dvojčkov Kastorja in Poluksa, je na freski upodobljena med spolnim aktom z Zevsom – oziroma s starorimskim Jupitrom – v znani podobi laboda, kompozcija pa odraža izjemno kakovosten slikarski pristop. Kot poroča italijanski tisk, so Ledo odkrili v enem večjih objektov ob ulici v Pompejih, ki se danes imenuje Vezuvska, odkritje pa je v osnovi posledica zaščitnih utrditvenih, statičnih posegov na tem objektu.


 

Senzualnost, ki nima primerjave

Direktor arheološkega kompleksa Pompejev Massimo Osanna je odkritje označil za »izjemno in edinstveno«, tudi zato, ker doslej grškega mita o Ledi, četudi je bil v starorimski kulturi in Pompejih prisoten, še nikoli niso odkrili »s tako izrazito senzualno ikonografijo, za katero se zdi, da se zgleduje po kiparskem svetu Timoteja, pomembnega grškega kiparja iz 4. stoletja pr. n. št.« Kot je dodal, Leda na freski usmerja pogled v gledalca s senzualnostjo, za kakršno v tovrstni dediščini ni primerjave.



Fresko so odkrili v objektu, katerega raziskovanje je dediščino pompejanskih fresk že poleti obogatilo s podobno erotično fresko Priapa, v grški mitologiji sina Bakha in Afrodite, sicer pa boga plodnosti ter zavetnika živine, sadnega drevja in vrtov. In zavetnika moških spolovil. Natanko v tej vlogi ga je pred dvema tisočletjema slikar v Pompejih upodobil na freski: med tehtanjem svojega silno predimenzioniranega falusa.

Predpostavljajo, da sta nekoč v Pompejih oba krasila domovanje enega izmed bogatih trgovcev, ki si je družbeni status krepil z okrasjem, ki je odražalo najvišjo raven tedanje vizualne kulture. Četudi senzualne Lede najverjetneje ni kazal ravno vsem. Medtem ko je bil Priap z »moškim premoženjem« v dostopnejšem prostoru njegovega domovanja, se je Leda skrivala v spalnici.