Poslovila se je Zdenka Golob Borčič

Njena modernistična dela s samosvojim motivnim svetom prežemajo eksistencialna in etična vprašanja. Gibljejo se v dialektičnem razmerju med dvema človeškima eksistencama: samostjo in kolektivnostjo v soočenju individualnega in univerzalnega, intimizma in poskusa izmenjave.

Na spletni strani Mednarodnega grafičnega likovnega centra navajajo, da je njen umetniški opus izrazito samosvoj. Ustvarjala je v tehnikah jedkanice, akvatinte in suhe igle. Glede na kakovost grafik in na likovna vprašanja o uporabi in izkoriščanju grafičnih tehnik je bila blizu ljubljanski grafični šoli, izhodišča njenega ustvarjanja pa se ne skladajo z najbolj prepoznavnimi elementi slovenskega povojnega modernizma.

Zdenka Golob Borčič je bila ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali.

Skozi ikonične podobe se prepletata raziskovalna vnema in melanholična tesnoba. Z razčlenjeno strukturo, s shematizacijo in z vnašanjem barve je umetnica sledila likovnemu modelu, ki je temeljil na vizualnosti in metafizičnih učinkih, hkrati pa je vpeljala svet simbolov in pomen imaginacije.

Rodila se je leta 1928 pri Sv. Trojici (Gradišče) v Slovenskih goricah. Slikarstvo je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu in diplomirala leta 1954. Leta 1979 je prejela nagrado Prešernovega sklada.

Kot večina umetnic njene, povojne generacije, ki so bile v drugem planu za kolegi umetniki, si je kot svobodna umetnica pogumno utrla pot na umetnostno prizorišče. Sodelovala je na številnih kolonijah in razstavah doma in v mednarodnem prostoru ter prejela več priznanj in nagrad za grafiko. Njena dela hranijo v mednarodnih zbirkah grafike, tudi v dunajskem muzeju Albertina.

Njena zadnja pregledna razstava z naslovom Grafike je bila v Mednarodnem grafičnem likovnem centru leta 2013, na njej je predstavila grafični opus, akvarele, risbe in slike, v MGLC hranijo tudi celostno zbirko njenih grafik.