
Neomejen dostop | že od 14,99€
»Človek ni nič drugega kot tisto, kar naredi iz sebe. To je prvo načelo eksistencializma,« je dejal filozof Jean-Paul Sartre. Modernistični umetniki so slikali z namenom ustvarjanja samega sebe, je sklenil likovni kritik Harold Rosenberg. Za umetnike ni cilj predmetnost niti geometrijska abstrakcija, temveč ekspresivnost barve, oblike in materiala. Nasprotovanje totalitarizmu se kaže s svobodnimi, spontanimi gestami. Hkrati večina del večjih formatov ni hermetičnih. Gledalca spodbujajo k razmišljanju o temeljnih vprašanjih človekove eksistence.
Ključni trenutek za svetovni sloves abstraktnega ekspresionizma in informela je bila razstava documenta II leta 1959 v Kasslu, kjer sta bili ti smeri predstavljeni kot univerzalni jezik abstrakcije.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji