Graški muzej bo pet let vodila Andreja Hribernik

Po tistem, ko se je Barbara Steiner, vodja Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu, odločila za predčasno prenehanje mandata, saj je prevzela vodenje muzeja Bauhaus v mestu Dessau oziroma sklada Bauhaus, so se za vodenje graškega muzeja potegovali kandidati iz Kanade, Švice, Nemčije in Slovenije. Komisija je odločila, da bo od 1. januarja 2023 muzej Kunsthaus Graz vodila Andreja Hribernik, zdajšnja direktorica Koroške galerije likovnih umet­nosti.

Za vodstveni položaj enega od najbolj vznemirljivih avstrijskih muzejev je prišlo devet prijav, komisija, v kateri so odločali direktorica dunajskega muzeja Belvedere Stella Rollig, direktor muzeja Ludwig iz Kölna Yilmaz Dziewior, direktor graškega arhitekturnega biroja Architektur Consult Hermann Eisenköck, namestnica direktorja baselskega muzeja in direktorica bernskega Centra Paula Kleeja Nina Zimmer, Michael Lehofer, predsednik nadzornega odbora muzeja Joanneum, pod katerega okrilje sodi graški muzej, iz vodstva tega muzeja še Wolfgang Muchitsch in Alexia Getzinger, članica nadzornega odbora Kunsthaus Graz Christine Braunersreuther in nadzornica za skladnost zvezne dežele Štajerske Sabine Schulze-Bauer. Mandat Andreje Hribernik bo trajal pet let, do njenega prevzema bo graški muzej upravljala kustosinja Katrin Bucher Trantow.

V izjavi za Delo je Andreja Hribernik povedala: »V programski viziji, ki sem jo predstavila, sem izpostavila, da se želim ukvarjati z družbeno angažiranimi vsebinami, s temami, ki nas pretresajo, kot so podnebne in politične spremembe, neenakosti, kajti menim, da nam umetnost ponuja prostor za razmislek o družbenih alternativah, o možnosti, kako lahko živimo drugače, in o prihodnosti nasploh.«

Christopher Drexler, regionalni minister za kulturo, je imenovanje pospremil z izjavo, da sta se zvezna dežela in mesto Gradec po prestrukturiranju muzeja leta 2020 trdno odločili, da bo Kunsthaus Graz prostor umetnosti in kulture, zato ga izjemno veseli, da bo muzej vodila oseba, ki bo z izkušnjami in inovativnimi pristopi lahko priskrbela novo poglavje v zgodovini graškega muzeja. »Še posebej obetajoči za prihodnji razvoj muzeja so pogledi Andreje Hribernik na dostopnost institucije, iskanje dialoga in okrepljeno mreženje v okviru graškega in štajerskega umetniškega prizorišča in hkrati iskanje mednarodnih povezav in sodelovanj.«

Stella Rollig pa je dodala: »Andreja Hribernik nas je prepričala z izjemno predanostjo in kompetentnostjo, regionalni slovenski muzej je uspešno vključila v mednarodne povezave in hkrati s paleto izobraževalnih programov povečala zanimanje za muzej pri lokalni publiki.«

Andreja Hribernik je po študiju politologije na fakulteti za družbene vede študirala na ISH, Fakulteti za humanistične študije, smer zgodovinska antropologija likovnega, kasneje je opravila strokovni izpit za kustosa in od takrat kurirala več skupinskih in samostojnih razstav. Tema njenega doktorata je bila posvečena enemu od vidikov sodobne muzeologije. »Po desetih letih dela v muzejskih institucijah, v Galeriji za sodobno umetnost v Leipzigu, ljubljanski Moderni galeriji in Koroški galeriji likovnih umetnosti, sem končala doktorat na temo Muzej kot prostor utopij, ki črpa iz sodobne teorije in poskuša dati vpogled v kompleksnost muzeja kot takega,« je povedala pred poldrugim letom.