Iz Združenega kraljestva se je včeraj v Slovenijo vrnil muzejski eksponat »bodalo z Iga«, ki so ga leta 1985 ukradli iz Narodnega muzeja Slovenije. Danes ga je ministrstvo za zunanje zadeve že predalo Narodnemu muzeju.
Vrnitev eksponata, ki izvira iz konca starejše bronaste dobe (17. stoletje pred našim štetjem), je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin (The Art Loss Register) vodilo ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu.
V Narodnem muzeju so naknadno pojasnili, da so septembra 1985 vlomili v dve vitrini v razstavnih zbirkah, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med katerimi je bilo tudi bronasto bodalo z Iga. Policijska preiskava je bila neuspešna, tudi pozivi v časopisih in ponudba nagrade za kakršne koli informacije niso pripeljale na nobeno sled.
Leta 2015 pa so bodalo prepoznali na dražbi in vse od takrat so tekli številni nujni birokratski postopki, so dodali v izjavi muzeja in ministrstva.
Vrnitev bodala je rezultat odličnega skupnega dela vseh sodelujočih ustanov: Narodnega muzeja Slovenije, ministrstva za kulturo, ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Londonu ter slovenske policije, so še dodali.
V digitalni enciklopediji naravne in kulturne dediščine Dedi so zapisali, da so na bodalo po naključju naleteli leta 1876, ko so se pod vodstvom kustosa takratnega Kranjskega deželnega muzeja Dragotina Dežmana nadaljevala izkopavanja koliščarskih naselbin na južnem robu Ljubljanskega barja pri Igu. Bronasto bodalo meri 20,6 centimetra, največja širina je 5,8 centimetra.
Ulito je bilo v dvodelnem kalupu. Ob robu polkrožno oblikovane ročajne plošče je šest lukenj z zakovicami, s katerimi je bil pritrjen ročaj bodala, ta je bil najverjetneje lesen.
»S pomočjo tipoloških primerjav je bodalo datirano na konec starejše bronaste dobe. Podoben okras najdemo tudi na srednjebronastodobnih kratkih in dolgih mečih, zato je upravičena domneva, da so bila bodala podlaga, iz katere so se razvili meči,« so navedli v portalu
Dedi.
Komentarji