Neomejen dostop | že od 9,99€
Kot poudarja kritik, publicist na področju teorije in zgodovine sodobnih scenskih umetnosti ter zgodovinar in arhivar sodobnega plesa Rok Vevar, so se s širjenjem rabe umetniških medijev, prehodov med njimi, problematiziranjem režimov gledanja in politik umetniških sistemov v šestdesetih letih »v umetniških kontekstih 'Zahoda' (predvsem Evrope, Amerik, Japonske) razprla umetniška sredstva, s katerimi je bilo nenadoma možno nasloviti konfiguracijo oblasti – spolne, vednostne in tako dalje. Vstop umetničinega telesa na mesto umetniškega dela je omogočil, da se naslovijo osnovne operacije 'avdicij' za vstop v umetniške sisteme, saj je bilo telo ustaljenih reprezentacij vedno tudi meja, na kateri so prehode carinili moški pogledi«.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji