Velika Britanija se bo po brexitu soočila z nadaljnjo izolacijo, če njeni prebivalci ne bodo spremenili odnosa do učenja tujih jezikov, poroča
Guardian. Sklicuje se na ugotovitve strokovnjakov. Ti so namreč dognali, da Otočani tovrstno učenje vse bolj odklanjajo.
Ta trend so predstavili v okviru ravnokaršnjega Hay Festivala, literarnega dogodka, ki ga vsakoletno organizirajo v mestu Hay-on-Wye v Walesu.
Claire Gorrara z univerze v Cardiffu in lingvistka
Teresa Tinsley sta na srečanju v njegovem okviru povedali, da so se Britanci predolgo zanašali na lažen občutek, da je angleščina globalna lingua franca.
Dejansko pa je angleščina materni jezik le 6 odstotkom svetovnega prebivalstva, pri čemer 75 odstotkov angleščine ne zna. Podobnen odstotek pri Britancih velja za tiste, ki ne znajo nobenega tujega jezika. Kar tri četrtine jih govori le angleščino.
Najbolj zaželeni španščina, mandarinska kitajščina, francoščina, arabščina in nemščina
Kot so že leta 2014 ugotovili na ekonomski šoli v Cardiffu, pomanjkljivo znane jezikov stane Britance 3,5 odstotka BDP, lansko poročilo Britanskega sveta pa je kot pet najbolj priporočenih tujih jezikov, potrebnih na območju Združenega kraljestva po brexitu, navedlo španščino, mandarinsko kitajščino, francoščino, arabščino in nemščino.
V istem poročilu so tudi ugotovitve, da »jezikovni deficit« v Veliki Britaniji narašča, po brexitu pa naj bi se še stopnjeval, saj tamkajšnja ponudba prevajanja ali interpretacij besedil v tujih jezikih temelji na delu državljanov EU. Ti bodo morda po brexitu težje dostopni.
Kot je dodala Tinsleyjeva, novo poročilo Britanskega sveta, ki bo objavljeno čez dva meseca, kaže, da ima kar tretjina od okoli 700 učiteljev v Angliji, ki so jih vključili v raziskavo, občutek, da je interes za učenje tujih jezikov po referendumu o brexitu na njihovih šolah upadel. Tako pri otrocih kot starših.
Komentarji