Realistični slog, gibkost jezika ter manira absurda

Tjaša Mislej je dobitnica nagrade Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo. Žirijo je prepričala s tekstom Naše skladišče. Glede na to, da je festival Teden slovenske drame v Kranju zaradi epidemije preložen za nedoločen čas, bodo nagrado podelili na sklepni slovesnosti. Odločitev o terminu­ izvedbe festivala bodo sprejeli takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Na razpis je prispelo 41 dramskih besedil. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Matej Bogataj kot predsednik ter Srečko Fišer in Amelia Kraigher, je dramske tekste­ ocenila kot pestre in razgibane. Prisotni so bili vsi dramski žanri, od drastične pokopališke komedije do predelav iz tradicije ali iz zgodovine znanih motivov in situacij, pri čemer so drame pritrjevalne in afirmativne do zgodovinskih dejstev ter jih ne poskušajo prevrednotiti. Pogoste so navezave na antiko, na primer posodobljen motiv Ojdipa, spisan v obliki zapletene kriminalke, nekatere drame so izrazito alegorične, druge spet veristično prizemljene.

Slednje prevladujejo, prav tako izstopa zanimanje za socialno problematiko, ki se kaže v opisih monotonega in izčrpavajočega dela v napol zaporniških ali taboriščnih razmerah, opazna je še osredotočenost na nekakšen novodobni proletariat, kakor ga predstavljajo tisti, ki so vpeti v prodajo, premeščanje in skladiščenje proizvodov.

Člani žirije so poudarili, da se pisci socialnih tem in zaostrenih delovnih razmer ne lotijo samo zato, ker socialna varnost vse bolj izginja, obilje pa je hierarhično in piramidno namenjeno le peščici, ki ima politično in družbeno moč, temveč tudi zaradi ugajanja naslovnikom. Pri tem ugotavljajo, da so socialne teme velikokrat obravnavane površno in od zgoraj, brez stika s stanjem na terenu in glob­ljega vpogleda v usode odrinjenih in izkoriščanih.

​
Neskončna enoličnost in enolična neskončnost

Žirija je v ožji izbor uvrstila besedila Izkoristi in zavrzi me Ize Strehar, rabljena roba Simone Semenič, Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka, Vse OK Simone Hamer ter Naše skladišče Tjaše Mislej, slednji je po soglasni odločitvi žirije pripad­la nagrada. V njeni drami štiri delavke skladiščnice v distopičnem svetu hipersupermegamaksimarketa, skrite pred očmi kupcev in javnosti, prelagajo izdelke v tempu neskončne enoličnosti in enolične neskončnosti.

V prisilni prostovoljni izolaciji­ strašljivo ogromne skladiščne hale delajo, jejo, se umivajo in spijo. Televizijska nadaljevanka in Talenti pred spanjem so jim skopo odmerjeni, domov gredo menda v nedeljo, a ne prav vsako. Ob tem delajo v nenehnem strahu pred izgubo službe, neprestana optimizacija delovnega procesa je dejstvo, izpolnjevanje norme neizprosno, vsaka malica je zaračunana posebej, vsak obisk zdravnika je strošek. V njihovem delovniku je normirano vse, celo odhodi na stranišče, dan pa se konča šele, ko to odobri nadrejena poslovodja, nadur nihče več ne šteje, saj jih tudi nihče ne bo plačal.

Delavke se svojega položaja jasno zavedajo, a zaradi mezde stoično vztrajajo pri enoličnih opravilih: zaradi mezde, ki jo za zdaj še redno prejemajo. In vendar ima vsaka svoje želje, talente, prepričanja, hotenja in zgodbe, v odsotnosti smisla so medsebojne naklonjenosti, mala zavezništva in drobni prepiri edino, kar osmišlja njihovo eksistenco. Med njimi vlada toplina, skupaj premorejo dobršno, skorajda zdravo mero samoironije, potrpljenja in humorja, medsebojne tolažbe in podpore. Gre torej za socialno dramo, in vendar tudi komedijo, morda celo farso, ki jo po mnenju žirije odlikujejo še realistični slog, gibkost jezika ter manira absurda.