Predstava v vitrinah Lutkovnega gledališča

V nedeljo je bil svetovni dan lutk. Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) je ob tej priložnosti pripravilo kratkotrajno gledališko raz-stavo Nevidna, ki je bila pred stavbo gledališča. Hkrati so lutkarji na javnost in odločevalce naslovili poziv k odprtju ­gledaliških dvoran.

Zadnje leto dni je bilo leto velikih preizkušenj in preizpraševanja o odnosu do umetnosti in njenem pomenu. Gledališča so pri nas zaprta že šesti mesec. V tem času so za gledalce nastajale nove stvarit­ve. Nekatere so si lahko ogledali na spletu, o drugih so gledališčniki ocenili, da bi v virtualni obliki ­izgubile gledališko moč.



Ne glede na to, da gledališča ves čas iščejo inovativne poti do gledalcev in da so tudi v spletnem predvajanju odkrili zanimive priložnosti, je še vedno močna predvsem predstava, v kateri umetniško vizijo dihajo ter soustvarjajo igralci in gledalci.
 

Raz-stava Nevidna

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so svetovni dan lutk zaznamovali s posebno akcijo – v vitrinah na pročelju stavbe so v nedeljo ob 20. uri raz-stavili nekaj krajših prizorov predstave Nevidna v režiji Primoža Ekarta, ki bi morala biti premierno uprizorjena v začetku letošnjega leta. Poetična drama za odrasle, ki se z intimno zgodbo ter občutljivostjo trenutkov iztekajočega se človeškega življenja dotakne aktualne teme – diskriminacije starejših v naši družbi, je v tunelu gledališča nastajala dva meseca. Proces je sklenjen, predstava pa čaka na odprtje gledališč, kot še številne dokončane produkcije drugih ­slovenskih teatrov.
Na to, kako bistven je za predstavo in igralce neposreden stik z gledalci, so opozorili ustvarjalci predstave v kratkem videu, ki je nastal ob procesu ustvarjanja. Film je bil del dogodka, s katerim je Lutkovno gledališče Ljubljana v sodelovanju z drugimi slovenskimi gledališči napovedalo začetek kampanje #odprimogledališča. »Prepričani smo, da je čas, da se vrata gledališč spet odprejo,« so poudarili v ­Lutkovnem gledališču Ljubljana.


 

Lutke pred gledalce v dvorani

»Brez besed (navdihnjeno s slovensko popevko Berte Ambrož) pozivamo odločevalce, da z roko v roki soustvarimo konstruktiven dialog pri iskanju ustreznih možnosti za vnovično odprtje gledališč, ki so se zaprla natanko pred letom dni (s krajšimi intervali odprtja v poletnih mesecih) in niso navedena na vladnem semaforju rahljanja ukrepov. V tem času smo gledališča nenehno iskala inovativne načine, kako ohraniti stik z gledalci. Skupaj z njimi zdaj ugotavljamo, da je čas, da se začnemo pogovarjati o postopnem odpiranju gledališč, saj težko sprejmemo, da je edini prostor izraza uprizoritvene umetnosti virtualni svet spleta, da edino gledalčevo perspektivo določa pogled skozi kamero in da se vrednost naših stvaritev presoja s številom klikov in všečkov,« so sporočili lutkarji.
 

Poslanica ob dnevu lutk

Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca in nekdanja francoska ministrica za kulturo, je v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu lutk poudarila pomembnost dostopnosti umetnosti in njenega življenja v živo. Opozorila je na ogroženost kulturne raznolikosti, na to, kako je v času digitalne tranzicije treba paziti na vzdrževanje umetnosti in njene moči. Kako ima bistveno vlogo pri dojemanju naše zgodovine in sedanjosti tudi lutkovna umetnost. Parafrazirala je Paula Claudela, da so »lutke besede, ki igrajo«.



Maja Kunšič, igralka Lutkovnega gledališča Ljubljana, je v slovenski poslanici zapisala svojo praktično izkušnjo v letu pandemije. Opis razmer lanskega mednarodnega umetniškega delovanja je med drugim povzela s citatom Hermana Melvilla: »Poskušam vse stvari, dosežem, kar lahko.« To so časi, ko se pojavljajo različni pogledi na pomen umetnosti. Nekaterim se ne zdi pomembna, drugim pa zlasti v teh težkih časih osmišlja življenje. Za umetnost gledališča, lutke, glasbe, slik, filma in giba so značilni živi ljudje na odru, ki so povezani s tistimi v dvorani. Pomembni so pogovori po koncertu, ogledu filma, predstave, izmenjava občutenj ob doživljanju lepega, pretresljivega, kar spodbudi umetnost.

»To so pogledi, ki razpirajo in povezujejo našo intimnost. So občutenje novega, drugačnega in neznanega, kar nas povezuje. Tu sta še morebitna bolečina ob izgubi starega in strah pred novim. In tudi pogum, da z novimi spoznanji raziščemo svoje drugačno mesto v kaosu čustev in prepričanj. Vse to je povezanost s samim sabo, z drugimi, z lepim in novim v sebi in drugih, z nesporazumi v sebi in drugih. Moč umetnosti je notranje rušilna in neustrašna. Noben zunanji zakon je ne more ustaviti in njeni intimni premiki za vselej spremenijo naše življenje. Ali če parafraziram Martina Heideggerja: Resnice so najbolj razkrite v idejah umetnikov,« je poudarila Martina Maurič Lazar, predsednica Društva slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk Unima Slovenija.