Odgovornost do (zlo)rabe zgodb

Drugo leto pod novim vodstvom – od Anje Štefan je Pripovedovalski festival lani prevzela v organizacijo Špela Ferlic – je festival precej smelo zavil v nove smeri. Z dogodki, ki bodo na različnih lokacijah potekali od danes do prihodnje nedelje, si želi v današnjem času osmisliti in kritično premotriti zgodbe, mite, legende, pravljice in pripovedništvo nasploh.

Zgodbe niso samo v knjigah in na zaslonih, temveč so za vsakim izdelkom, za vsako še tako preprosto jedjo, ki jih ponujajo v hipsterskih lokalih, na potrošnika prežijo za vsakim vogalom, skačejo z vsakega plakata. V tej inflaciji zgodb je posebno pomembno, da se jih lotimo kritično, je prepričana Špela Ferlic, ki je letos oblikovala festival. Govorili bodo o tem, »kaj je dobra zgodba, kako se jo uporablja in zlorablja,« je povedala. »V antropologiji, literaturi, gledališču, filmu, novinarstvu, pedagogiki in oglaševanju danes prihajajo v ospredje biografske pripovedi. Z njimi poskušamo pritegniti pozornost in zanimanje, a je treba biti pazljiv, saj zgodba bolj kot na intelekt cilja na čustva,« je dodala.



Med dogodki, ki se bodo zvrstili v desetih dneh festivala, je tudi predavanje Tiranija zgodbe, na katerem bodo literarni teoretik Tomo Virk, novinar Ervin Hladnik Milharčič, dramaturginja Jera Ivanc in režiser Matjaž Ivanišin javno razmišljali o dilemah, s katerimi se soočajo ob ustvarjanju zgodbe, in se spraševali, (ali) kdaj težnja po redu, nadzoru vodi k manipulaciji pomena.
 

O mitih in demitologizaciji

»Stare zgodbe so še vedno aktualne, hkrati pa polne stereotipov. V zadnjem času v literaturi, gledališču pa tudi likovni umetnosti, na kar posebej opozarja naša gostja Marina Warner, opažamo poskuse razbijanja mitov,« je prepričana Špela Ferlic. Zato bo angleška pisateljica Marina Warner z režiserjem Tomijem Janežičem danes popoldne spregovorila o procesu demitologizacije ter načinih, kako se avtorji lotijo razbijanja stereotipov o mitih, ki so del kolektivne zavesti in v katere smo čustveno vpeti.

Že jutri se bo Marina Warner v Vodnikovi domačiji »soočila« z ameriškim kolegom Jackom Zipesom. Vodilna teoretika pravljice­ si želita debato o vlogi mita in prihodnosti pravljic odpreti za vse prisotne. Izmenjava mnenj in prijateljsko kramljanje v intimnejših prostorih sta namreč pomembna dela Pripovedovalskega festivala.

V primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo na festivalu več tujih gostov, so tokrat le trije tujci. Poleg omenjenih dveh teoretikov bo tu še waleški pripovedovalec Michael Harvey, ki bo z vokalistko Zvezdano Novaković ustvaril keltsko-balkanski splet zgodb in glasbe ter poskusil odgovoriti na vprašanje, ali (lahko) pripovedujemo iste zgodbe.



Njun nastop je nastal na pobudo festivala in takih je še nekaj. Na Večeru nesrečnih koncev bosta mite po lastni izbiri interpretirala Aljaž Jovanović in Primož Pirnat ob glasbi Ane Kravanja in Tee Vidmar. V Krvavi izbi bodo mlade igralke Anja Novak, Nataša Keser in Živa Selan ob glasbi dua All Strings Detached pripovedovale zgodbe iz zbirke angleške pisateljice Angele Carter, v kateri se je lotila reinterpretacije­ kanoniziranih pravljic ter jih z elementi gotike in erotike spojila v nov žanrski hibrid. Pisateljici, ki je nekoč zapisala, da je tradicija skladišče starih laži, ki jih je treba razkriti, festival posveča posebno pozornost.

Ob pripovedovanju, ilustracijah in glasbi bo na pobudo festivala oživel tudi Pijani zajec, zgodba iz zbirke Zverinice iz Rezije. Ker ravno obhajamo stoto obletnico rojstva etnologa Milka Matičetovega, se bo avtobus pripovedovanja željnih že to nedeljo pod okriljem ­Pripovedovalskega festivala odpravil na izlet v Rezijo poslušat pravljice o zverinicah v njihovem domačem okolju.