Izjemna kakovost zapostavljene umetniške zvrsti

Sodobni ples pri nas spada med zapostavljene umetniške zvrsti, tudi želje in zahteve po institucionalizaciji tega polja ustvarjanja do zdaj niso bile uslišane.­ Kljub temu je produkcija na visoki kakovostni ravni. Presek najboljšega bo mogoče videti v prihodnjih treh dneh na tradicionalnem festivalu Gibanica.

Pia Brezavšček, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije in sokuratorka spremljevalnega festivalskega programa, je poudarila, da bodo tudi letos poskusili izkoristiti prireditev za analizo položaja te umetniške zvrsti, ponovno bodo odprli tudi vprašanje institucionalizacije. »Morda sodobni ples v sedeči dobi, ko je še najbolj uporabljan del telesa palec na roki, s katerim navigiramo po površinah virtualnega sveta na pametnem telefonu, ni ena izmed s časom najbolj sinhroniziranih umetniških zvrsti. Seveda je danes mogoče in nujno iskati konstruktivne in navdihujoče spoje telesa in tehnologije, a spontana ideologija nenehne omreženosti gotovo po svoje upogiba telesa in načine naše socializacije ter oblikuje projekcije naše skupne prihodnosti. Ravno zato sodobni ples v vztrajanju v nemara arhaičnih kategorijah neposrednega stika, žive prisotnosti in ozaveščenega telesa vsebuje klico kritike in upora proti nereflektirani potopitvi v inercijo toka sodobnosti,« je dejala Pia Brezavšček.

Devet izbranih

Članice mednarodne selektorske ekipe, plesalka in koreografinja Petra Pikalo, Ivana Ivković, programska koordinatorka v Centru za dramske umetnosti v Zagrebu in članica performativnega kolektiva BADco, ter Claire Verlet, ki že več kot deset let soustvarja program ene izmed pomembnejših svetovnih hiš sodobnoplesne umetnosti Theatre de la Ville v Parizu, so med 38 prijavami izbrale devet plesnih predstav. Petra Pikalo je dejala, da so bile priča visoki kakovostni ravni projektov, kar velja predvsem za Ivano Ivković in Claire Verlet, ki sodobne slovenske plesne scene ne poznata tako dobro, predvsem je navdušila raznovrstnost plesnih jezikov in izrazov, veseli tudi veliko predstav s številnejšo zasedbo, kar je bilo do zdaj redkost, pri izboru pa ni bila v ospredju nobena tematika ali konceptualni pristop, saj je vsak od avtorjev prikazal svoj lastni izraz in koreografski jezik, kar je po mnenju Petre Pikalo dodaten dokaz zrelosti slovenske ­sodobnoplesne scene.

Začetek z nagrado

Festival, ki poteka bienalno, se bo začel nocoj v ljubljanski Moderni galeriji s slovesnostjo ob 25. obletnici Društva za sodobni ples Slovenije in podelitvijo nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo, prejela jo bo Sinja Ožbolt. Nato se bodo zvrstile izbrane predstave. Za uvod bo to projekt Skupaj performerskega dvojca Leja Jurišič in Marko Mandić, ki je dobil nagrado žirije za edinstveno performativno gesto in nagrado teatrologov Slovenije za najboljšo predstavo sezone na minulem Borštnikovem srečanju. Sledila bo predstava Četrtek ob petih plesalca in improvizatorja Jurija Konjarja, ki je povabil k sodelovanju še plesalko in koreografinjo Andrejo Rauch Podrzavnik, oblikovalca svetlobe Jako Šimenca, glasbenika Blaža Celarca in fotografinjo Nado Žgank.

V izbor so se uvrstili še projekti Zaklenjeno Veronike Valdés, ustvarjalke, ki je za svoje delo prejela več nagrad, Chorus Žige Kranjčana, Gašperja Kunška in Jana Krmelja, Poíesis sebstva, ki sta jo Snježana Premuš in Rok Vevar strukturirala kot serijo situacij, MES(t)O GLASU, v kateri se je Irena Tomažin Zagoričnik s soustvarjalkami posvetila raziskovanju mnogoterih izvorov glasu, njegovi mesenosti, materialnosti in duhovnosti ter njegovemu pomenu in mestu v vsakdanjem življenju.

Pa Radio Hit, o kateri je avtorica Urša Sekirnik povedala, da »je predstava o užitkih ob poslušanju in plesanju na naše najljubše hite, o skoraj pozabljenih spominih in o želji po plesu«, Koncert telesa Ane Romih in Bena Novaka, ki je predstava v obliki koncerta, na katerem sta telesi drugo drugemu predvsem – inštrument, plesno‑glasbena Koncert za MAM, v kateri Maša Kagao Knez raziskuje bivanje in sobivanje, ki ga opazuje s perspektive dojemanja in doživljanja časa, Staging a Play: Antigona pa se je uvrstila v tekmovalni program neposredno zaradi nagrade strokovne žirije, ki jo je prejel koreograf Matija Ferlin za predstavo Staging a Play: Steklena Menažerija na Gibanici 2017.

O statusu slovenskega plesa

Predstave se bodo potegovale za nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva ter nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije. Tudi žirija je mednarodna, sestavljajo jo Rainer Hofmann, umetniški direktor festivala uprizoritvenih umetnosti SPRING v Utrechtu, Dorota Sosnowska, docentka na Inštitutu za poljsko kulturo Univerze v Varšavi, ki postavlja v ospredje raziskovalnega dela gledališče in performans, ter Kira Kirsch, gibalna umetnica in umetniška direktorica ter vodja gledališča brut Wien, dunajskega prostora za produkcijo in predstavitev performativnih umetniških del, namenjenega svobodni avstrijski in mednarodni gledališčni, performativni in plesni sceni. Poleg tekmovalnega programa se na Gibanici vsakokrat zvrsti bogat spremljevalni program, letos z okroglimi mizami, diskusijskim dogodkom in predstavitvijo knjižnih izdaj ter nove številke Maske.

Kot omenjeno, bo v ospredju tudi status, organizacijski in finančni položaj slovenskega sodobnega plesa, saj tudi visoka kvalitativna raven in presenetljivo širok nabor predstav s številnejšo zasedbo po besedah Pie Brezavšček »ne odsevata boljše kulturne politike ali posebne dolgoročne vizije, saj je to področje slovenske kulture v vseh elementih izrazito podhranjeno«.