V članku preberite:

Esejistični prvenec Esada Babačića (kakšnega od besedil se bralstvo morda spomni iz pričujočega časnika), ki je bil nedavno ovenčan z Rožančevo nagrado, tvori nekaj več kot trideset zapisov, ki se od konkurence nominiranih knjig najbrž najvidneje odmikajo po izraziti literarnosti, ki tudi sicer ni prevladujoča značilnost v okviru domačega žanra, še posebej če ne upoštevamo poskusov kakšnih esejističnih romanov ali celo primerov tako imenovane theory fiction.