Svoboda in resnica sta zdaj še posebej ranljivi

Ameriški center Pen je izdal prvi seznam preganjanih in zaprtih pisateljev Freedom to Write Index: lani je bilo po svetu v zaporu 238 pisateljev. Človekove pravice in temeljna svoboda, so sporočili avtorji, najbolj kopnijo v Rusiji, na Kitajskem in po večini Bližnjega vzhoda, demokracija nazaduje v nekaterih delih Vzhodne Evrope, Latinske Amerike in Azije, grožnje demokraciji se ­pojavljajo v Severni Ameriki in Zahodni Evropi. Povsod so poleg novinarjev in borcev za človekove pravice najbolj na udaru ­pisatelji in drugi intelektualci.

Vsi, ki jih je zajela prva izdaja zbornika o svobodi pisanja ameriškega centra Pen (finančno ga je omogočil sklad Johna Templetona), so pristali v zaporu ali priporu zaradi dejanj, povezanih z njihovim pisanjem ali aktivizmom.

Številni so bili brez dokazov ali po dolgih procesih obsojeni na dolge zaporne kazni, od 34 držav, v katerih so v zaporu tudi pisatelji, je bila večina zgolj v treh, na Kitajskem, v ­Savdski Arabiji in Turčiji.


 

Na prvem mestu Kitajska

Raziskava ameriške neprofitne organizacije, ki je članica mednarodne pisateljske organizacije, je pokazala, da je 42 odstotkov žrtev v zaporih azijsko-pacifiške regije, na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki 31 odstotkov, v teh dveh regijah je torej zaprtih skoraj tri četrt vseh lani preganjanih pisateljev, v evropski in srednjeazijski regiji najbolj izstopa Turčija Recepa Tayyipa Erdoğana s 30 ­zaporniki.

Seznam je dosegljiv na spletni strani ameriškega Pena, tam so o vsakem od preganjanih pisateljev navedeni osnovni podatki o njihovih »primerih«, poleg zdajšnjih so dodani podatki in opisi o zadevah, s katerimi se je ameriški Pen ukvarjal od leta 1987.

Na seznamu je 574 preganjanih pisateljev, nekateri so v zaporu umrli, nekateri so v trajnem izgnanstvu; število preganjanih pisateljev se po naključ­ju ujema s številom novinarjev, od obojih je doživelo preganjanje po 240 posameznikov.

Na seznamu­ za lansko leto je 94 pisateljev, 51 znanstvenikov, 43 pesnikov, 21 tekstopiscev, 12 založnikov, 8 založ­niških urednikov, trije dramatiki in šest prevajalcev, od vseh 238 sta bili sredi prejšnjega meseca, ko je bil Freedom to Write Index objav­ljen, več kot dve tretjini v zaporu, najpogostejši vzrok za njihovo ­zaprtje je bila nacionalna varnost.
 

Ujguri, Kurdi ...

Seznam in poročilo so napisale članice ameriškega Pena Karin Deutsch Karlekar, Summer Lopez in Veronica Tien s številnimi sodelavci in svetovalci, o zapiranju kritičnih intelektualcev in pisateljev, svetovnem fenomenu, saj je svoboda izražanja ogrožena marsikje po svetu, so zapisale, da kaže več vzorcev.

Eden od teh je viden v državah, v katerih so diskriminirane nekatere etnične skupine ali pa jih oblasti želijo utišati – tako je na primer z Ujguri na Kitajskem in Kurdi v Turčiji ter Iranu, vidni so tudi poskusi diskreditiranja in onemogočanja dela zgodovinarjev, ki se borijo proti zgodovinskemu revizionizmu, še posebej če se ukvarjajo z bolečimi obdobji nacionalne preteklosti, na primer kulturno revolucijo na Kitajskem in stalinističnim obdobjem v Rusiji.

Tarča preganjalcev so nekoliko manj tudi avtorice in raziskovalke, ki zagovarjajo pravice žensk, predvsem v Savdski Arabiji in Iranu. Najmanj 53 pisateljev in intelektualcev na seznamu za leto 2019, torej več kot petina, je bilo zaprtih na neimenovani lokaciji ali so pristali v zaporu zaradi nerazkritih obtožb, ta trend, so opozorili člani ameriškega Pena, je še posebej izrazit v Savdski Arabiji.


 

Domišljija z nabojem

Direktorica ameriškega Pena Suzanne Nossel je ob objavi seznama povedala, da »kaže s prstom na zlobna prizadevanja držav, da bi zatrle resnico in nadzorovale javno mnenje tako, da poskušajo utišati pisatelje, dovolj drzne, da izzivajo oblasti ali nakazujejo družbene in politične alternative, ki jih vladajoči zavračajo ali se jih bojijo.

Številni pisatelji, ki sedijo za zapahi, so z domišljijo načeli ideološke ortodoksnosti, dali glas zatiranemu prebivalstvu in prisilili oblastnike misliti in delovati na nove načine. To daje pisanju naboj. Številni režimi nočejo slaviti odličnih pisateljev, v njih vidijo grožnjo krhki državi, zato poskušajo besedam, zgodbam in idejam, ki se izmikajo njihovemu jeklenemu nadzoru, preprečiti pot do bralcev.«
 

Mednarodni Pen ne pozablja

Karin Deutsch Karlekar, v ameriškem centru Pen odgovorna za program, ki se ukvarja z grožnjami svobodi izražanja, je bila ob izidu seznama jasna: »Trenutno je resnica­ ranljiva. Zavzemanje za ogrožene pisatelje po svetu je že dolgo temelj delovanja ameriškega Pena, ko se pisatelji znajdejo v zaporu, lahko vedo, da globalna mreža mednarodne pisateljske organizacije ne bo pozabila nanje.

Upamo, da bo naše poročilo z imeni in zgodbami, ki so za njimi, mobiliziralo novinarje, zakonodajalce, zagovornike človekovih pravic in politične voditelje ter bodo protestirali proti krivičnim vzrokom za pripor.

Številke na našem seznamu so seveda bistveno previsoke, a zavedamo se, da je zagovarjanje tistih, ki so krivično za zapahi, smiselno in ima učinek. V tem času, ko je resnica ranljiva in se svet sooča z obdobjem, v katerem se bo odločil, kakšno prihodnost si bomo napisali, je treba zagovarjati svobodo izražanja tistih, ki so ravno zaradi svojega dela za rešetkami.«
 

Nemoč institucij

Prizadevanjem ameriškega Pena se je pridružila visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice, nekdanja čilska predsednica Michelle Bachelet, ki je konec marca opozorila, da je novi koronavirus še posebej nevaren v okoljih, kot so zapori, in številnih državah, v katerih so bivalne razmere neustrezne.

»Zdaj je bolj kot kdaj prej ključno, da oblasti izpustijo iz zapora vse, ki so bili pridržani brez ustrezne zakonske podlage, to velja tudi za politične zapornike in druge, ki so bili zaprti zgolj zaradi izražanja kritičnih ­pogledov,« je zapisala Michelle Bachelet.

Taki pozivi so velikokrat neuspešni: mednarodna zveza založnikov Ipa je na primer januarja pozvala egiptovskega predsednika Abdela Fataha al Sisija, naj pomilosti lani na pet let zapora pred vojaškim sodiščem obsojenega ustanovitelja kairske knjigarne in založbe Tanmia Halida Lutfija, ki je nameraval objaviti egiptovsko izdajo knjige Urija Bar-Josepha Angel: egiptov­ski špijon, ki je rešil Izrael, dela o izraelskem vohunu v Egiptu Ašrafu­ Marvanu.

Učinek apela je bil nikakršen, založbi Tanmia so »iz varnostnih razlogov« prepovedali udeležbo na kairskem knjižnem sejmu. Tudi na aprilski poziv, naj Luftija izpustijo pred letošnjim ramazanom, niso dobili odgovora.