Pri enajstih doživela konec zgodovine, vprašanja še vedno podžigajo domišljijo

Knjiga Svobodna, ki je izšla tudi pri nas, je v hipu postala svetovna uspešnica. »Povsem navdušujoče … Spomini Lee Ypi ponujajo briljantna opazovanja, polna političnih nians in – kar je najboljše – humorja. Pomembno branje, tako za nas kot za Albance,« so o knjigi zapisali pri Guardianu. Skozi pripoved o življenju v času komunizma v Albaniji se pred našimi očmi odvije burna zgodovina albanske tranzicije in Lea Ypi jo začini z dobro mero humorja, predvsem pa z obilico razmišljanj o različnih vidikih svobode, o tem, kako so jo dojemali člani njene družine.

»Verjela sem, da sem svobodna in da živim v svobodni državi – zadnji stalinistični postojanki v Evropi. Življenje v Albaniji je bilo v času komunizma zelo monotono in zavedala sem se, da je Albanija kot država nekako drugačna od preostalega sveta,« pripoveduje avtorica in se spominja svojega otroštva in vsega, kar je sledilo. V tem času je vladalo veliko pomanjkanje in popoln nadzor, tajna policija je izvajala politične čistke.

Z Zahoda so morali tihotapiti razne prepovedane stvari, med drugim tudi knjige. Med bolj zaželenimi predmeti, ki se jih je še posebej razveselila, so bili žvečilni gumiji, nalivna peresa ali najlonke.

Materialno pomanjkanje je bilo tako izrazito, da je celo prazna pločevinka kokakole veljala za veliko dragocenost.

Sporočilo Lee Ypi slovenskim bralcem:

Avtorica bo septembra 2024 obiskala tudi Ljubljano.

Duhovito, doživeto in na trenutke trpko branje

»Spomini Lee Ypi na otroštvo v skrivnostni deželi, naši nekdanji sosedi, svetilniku komunizma in 'najbolj svobodni državi na svetu', so duhovito, doživeto in na trenutke trpko branje za vse, ki smo odraščali v jugoslovanskem socializmu in vsaj tu, v Sloveniji, k sreči doživeli precej mehkejši prehod iz 'zlate svobode' v 'svobodni' svet. Svobodna pa bo nedvomno osvojila tudi bralce, ki se v učilnicah niso več učili poštevanke pod strogim, a dobrohotnim pogledom tovariša Tita. Svoboda, individualna in kolektivna, ni samoumevna in ni enaka za vse, ne glede na zemljepisno lego in politični sistem. Lea Ypi nas na to opozarja na najboljši možni način,« je o knjigi povedala prevajalka Sanda Šukarov.

Po padcu komunizma in prehodu v liberalizem, konec leta 1990, ko je bila Ypi stara 11 let, so se začeli protesti, Stalinove kipe so porušili, represivni državni aparat ukinili, ljudje so naenkrat lahko govorili, se oblačili in volili, kar in kogar so hoteli. Toda njihov svet se je kmalu zamajal, tovarne so se začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Leta 1997, ko je Ypi zaključevala gimnazijo, je v državi vladalo izredno stanje, šole so se zapirale, streljanja so se dogajala dnevno. Upanje stare generacije je utonilo in Lea Ypi se je skupaj z drugo mladino morala spopasti z negotovostjo in pretresi nove dobe. Ypi je uteho iskala v knjigah. S pomočjo štipendije je odšla študirat v Rim, kjer je morala nekako preživeti s stotimi dolarji štipendije mesečno, kar je v njej spodbudilo veliko razmišljanja o neenakostih med njo in premožnejšimi vrstnicami.

Namesto razprave nastala napeta biografija

Lea Ypi se je rodila leta 1979 v Albaniji, diplomirala je iz filozofije in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, doktorirala na European University Institut in bila podoktorska raziskovalka na Nuffield Collegeu Univerze v Oxfordu. Je avtorica knjig Global Justice and Avant-Garde Political Agency, The Meaning of Partisanship (z Jonathanom Whitom) in The Architectonic of Reason, ki so izšle pri založbi Oxford University Press.

Na akademskem področju je prejemnica nagrade britanske akademije za odličnost v političnih znanostih in nagrade leverhulme za izjemne raziskovalne dosežke. Je sourednica revije Political Philosophy in občasno piše za The Guardian in Financial Times.

Knjigo Svobodna je začela pisati v času izolacije med korono, ko se je morala v svojem takratnem berlinskem stanovanju umakniti kar v omaro, medtem ko so njeni trije otroci »divjali« po stanovanju. Prav izolacija med korono je v njej prebudila spomine na odraščanje v Albaniji, v času stalinističnega režima, ko sta deželi vladala komunizem in Enver Hoxha. 

»Med pandemijo je bil koncept svobode na veliki preizkušnji, in ko sem želela napisati razpravo o ideji svobode, me je nova izkušnja izolacije 'pregovorila', da sem potem raje začela pisati spomine,« pripoveduje profesorica politične teorije na londonski ekonomski šoli in častna profesorica filozofije na avstralski državni univerzi. Lani so jo pri El Paisu razglasili za eno najpomembnejših intelektualk leta.

---

Naročnik oglasne vsebine je Mladinska knjiga