Poročila o dogodkih v življenju

Konec prejšnjega tedna so v okviru festivala kratke zgodbe Novo mesto short pred knjigarno Goga v Novem mestu podelili nagrado novo mesto, žirija, ki ji je predsedovala Silvija Žnidar, jo je namenila Carlosu Pascualu za zbirko kratke proze Nezakonita melanholija, ki jo je v prevodu Mojce Medvedšek izdalo literarno-umetniško društvo Šerpa.

Žirija je zapisala, da knjiga temelji na formi kronike, a jo tudi inventivno prenavlja, ter da kratkoprozno zbirko zaznamuje vešč pripovedni slog. Založba je knjigo pospremila med bralce z besedami, da je Pascual v »tretji knjigi po slovensko zbral in izpilil kronike iz mehiškega življenja, ki jih je objavljal v Literaturi, Dnevniku in še kje.

Kronika je v Latinski Ameriki razvit in priljubljen literarni žanr. Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«
 

Postopek literarne montaže

Kot piše v utemeljitvi in je poročala STA, Nezakonita melanholija Carlosa Pascuala temelji na formi kronike, a jo s tem, ko se izmakne kronološkemu principu, tudi inventivno prenavlja. Deli avtobiografske pripovedi, ki prečijo različna obdobja, od mladosti do odrasle dobe, in različna območja, od Mehike do Slovenije, se prek postopka literarne montaže prepletajo z zgodovinskimi in geografskimi ekskurzi, biografijami drugih umet­nic in umetnikov ter umetnostno refleksijo, zgodbe vsebujejo prvine polliterarnih diskurzov, novinarstva, esejistike, memoarov, mestoma se bližajo tudi gonzu. [...] Zbirka se tako s pripovedovanjem z distance izogne pretirani psihološki in moralni analizi, odpove se sodbam, preprosto pripoveduje izseke iz realnosti, življenja.



Preden je Pascual prišel v Ljubljano, je večino življenja preživel na robu literarnih krogov. Pisal je prozna besedila, eseje, poezijo, objavljal v različnih časopisih in revijah, deloval kot radijski, televizijski in filmski scenarist, obenem pa, da bi preživel, delal kot zidar, varnostnik, pomočnik vodovodarja, igralec v policijski nadaljevanki, kinooperater, raziskovalec dokumentarist, režiral je nekaj radijskih iger in gledaliških predstav, ustvaril več kratkih filmov ter bil vmes kratek čas podpredsednik kitajske finančne družbe. Deloval je v Bostonu, San Miguelu de Allende, Los Angelesu, Puerto Vallarti, Las Vegasu in v rojstnem mestu, Ciudadu de Méxicu, daljša obdobja je preživel tudi v Buenos Airesu, São Paulu, Hongkongu in Barceloni.

V letošnji žiriji so odločali Matej Bogataj, Robert Kuret, Žiga Rus in predsednica Silvija Žnidar. Za nagrado novo mesto so bili nominirani še Marko Golja z zgodbami Prepozno, pozneje, Anja Mugerli s Čebeljo družino in Agata Tomažič s kratkimi zgodbami Nož v ustih. Festival Novo mesto short priprav­lja založba Goga. Nagrado novo mesto je zasnovala z Društvom slovenskih literarnih kritikov v želji, da bi kakovostna slovenska kratka proza dobila več pozornosti sploš­ne javnosti.

Lani je prejel nagrado Sergej Curanović za zbirko zgodb Plavalec, leta 2019 Vesna Lemaić­ za knjigo Dobrodošli, 2018. Eva Markun za Menažerijo in leta 2017 Suzana Tratnik za delo Noben glas.