Ponuditi več slovenščine kot protiutež

Zbirka Lupus in fabula je nastala okoli leta 2001 v okviru Zavoda Murmur. Izdali so eno samo knjižico s sodobnimi, a staromodnimi avtorskimi prigodami izmišljenih likov. Leta 2019 so prav to idejo – izdajanje krajših prigod in pripovedk v zvezkih – znova obudili. Tokrat so namesto novih avtorjev izbrali stara, bolj ali manj pozabljena dela, avtorje, članke, časnike, revije in priročnike ter risbe.

Nedavno so v tej zbirki izšli trije zvezki, in sicer Fran Levstik (Martin Krpan, prvi in drugi del), Anton Janša (Popoln nauk o čebelarstvu) in Silvester Košutnik (Največji spisovnik ljubavnih pisem). Pred tem so zbirko začeli z izdajami Ivana Plantana Potovanje na Severni rtič, Frana Erjavca Domače in tuje živali ter nenavadno knjigo Ulissisa Aldrovandija Monstrorum historia cum paralipomenis historiae omnium animalium​, ki je zgodovina oziroma nekakšen leksikon pošasti. Kot pravi v imenu uredniškega odbora Jernej Babnik Romaniuk, so zbirko zasnovali tudi na domoljubnem vzgibu do slovenskega jezika. »Angleški jezik je postal nekakšna lingua franca, pa smo kot protiutež želeli ponuditi več slovenščine, več izvornih slovenskih del in avtorjev. Našo zbirko si predstavljamo kot nekakšen poenoten arhiv ali knjižnico, ki vsebuje raznotere avtorje, sloge, obdobja in pristope – tako literarne kot oblikovne.«
 

Literarni arheologi

Videti je, da se pri založbi ukvarjajo z literarno arheologijo, kar je seveda prej šaljiv kot resen termin. Arheologija je mišljena na romantičen, avanturističen način, ko se odpravijo in zakopljejo v temne zaprašene arhive in police antikvariatov, knjižnic ter knjižnih polic dedkov in babic. Odpirajo strani, iščejo zanimiva dela in avtorje, članke in risbe, iščejo navdih za nove izdaje. »V teh časih tako iskanje seveda poteka tako v fizičnih kot tudi neskončnih digitalnih prostranstvih, kjer se znamo izgubiti za več ur in dni hkrati in se nato vrnemo z novimi artefakti in najdbami. Take odprave so res navdihujoče – kaj vse je človeštvo zabeležilo v knjigah in tiskovinah … osupljivo, res.«

Uredniški odbor že od nekdaj fascinirajo stare, manj znane literarne in druge knjižne tiskovine. Med brskanji po starih knjigah so pogosto našli resnično zanimive in izjemne reči – tako resne kot zabavne zgodbe, pronicljive članke, čudovite risbe – in ugotovili, da jih pravzaprav, razen redkih izjem, malokdo pozna. Odločili so se, da bi taka dela skorajda morala biti del osebne knjižnice vsakega izmed nas. Nekatera so, kljub očitnemu duhu časa, napisana z odnosom do sveta, ki je v primerjavi z današnjim pogosto bolj neposreden, bolj pristen, pravijo.
Veliko takih del je v javni domeni in so na voljo za izdajanje, zato so se odločili, da jih lastnoročno izberejo in izdajo ter jih tako ponovno obudijo in ozavestijo. Za zdaj se osredotočajo na Slovenijo in slovensko kulturno dediščino, v prihodnje pa bodo zagotovo pokukali tudi preko naših meja. Pripravljenih imajo že nekaj tovrstnih izdaj in tujih sodelovanj.
 

Faksimile – da ali ne

Jernej Babnik Romaniuk pravi, da to niso faksimilne izdaje, »skušamo pa srž izvorne izdaje prenesti v naš format, ki je deloma že sam po sebi poklon klasični (tiskani) knjigi, katere oblika in podajanje vsebine sta se ustalila, morda dosegla celo vrhunec pred dobrimi 100 do 150 leti. Tiskarski stroji, papir, knjigoveška dodelava in vezava, prelom besedila, lesorezi in bakrorezi – knjige te dobe so res plemeniti izdelki.
Vsakemu literarnemu delu v naši izdaji se seveda poglobljeno posvetimo. Besedilo lektoriramo in uredimo, pozornost namenimo tudi prelomu, obliki besedila, grafično oblikujemo notranje naslovnice …«

Digitalno očistijo in pripravijo za tisk tudi ilustracije. Pogosto jih morajo iskati v drugih virih in delih, pri tem pa pazijo, da so iz ustreznega zgodovinskega obdobja oziroma s pravih lokacij, ki so opisane v delu. Tak primer je Plantanov Severni rtič, za katerega so risbo oziroma bakrorez natanko te ladje, na kateri potuje, po večurnem iskanju našli v nekem starem nemškem časopisu.

Izdajam radi dodajo tudi avtorska sodelovanja, ki stara dela še dodatno oplemenitijo – v Martinu Krpanu smo tako v sodelovanju z dr. Mileno Milevo Blažič objavili njeno poglobljeno študijo Krpan z Vrha.

 

Arhaičnost jezika

Načeloma puščajo jezik nedotaknjen. Za posege se odločijo le, če je arhaično izrazoslovje za bralca moteče. Mnoge stare besede so polne krativcev in ostrivcev, ki zdaj niso več v navadi pa tudi vizualno precej nasitijo besedilni blok, tako da jih po tehtnem premisleku raje odstranijo.

Ilustracije v novi izdaji Martina Krpana so povsem sveže, letošnje. Narisala jih je Sanja Zamuda in se dobro prilegajo zdaj že ponarodeli zgodbi. »Risbe za druge izdaje pa so izvirne. Erjavčeve Živali so digitalizirane iz izvornih izdaj (nekatere risbe so že v izvirniku kopije znamenitih Haeckelovih grafik), ki smo jih dodatno očistili in izostrili. Za nekaj živali pa smo uporabili risbe iz starih francoskih naravoslovnih učbenikov.

Nekatera dela v naših izdajah pa izvorno niso imela ilustracij. Tem smo jih dodali tako, da smo brskali in iskali po delih in arhivih tega obdobja ter nato primerne ilustracije uporabili. Biografski portret za Čebelarstvo Antona Janše smo našli na stari poštni znamki,« pravi Jernej Babnik Romaniuk.

Odločili so se, da bodo zbirko izdali v zanimivi vezavi v obliki zvezkov. Po mnenju uredniškega odbora s tem knjigo kot (meta)fizičen objekt nekoliko približajo bralcu, ji odvzamejo nekaj »sakralnosti« in nedotakljivosti trdo vezane »prestižne« izdaje.
Izdaje so kljub navidezni preprostosti izdelane zelo premišljeno, lično in trpežno, hkrati pa obdržijo ljudskost revije, ki jo mimogrede vržemo v nahrbtnik, potegnemo ven na plaži ali vlaku, jo neobremenjeno prelistamo ob kosilu. Pri tem so se nekoliko zgledovali tudi po Mustrovih izdajah iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Preprosti zvezki, ki si jih je lahko vsak mulec kupil v trafiki z žepnino, vsebina pa seveda čisti zaklad. Prednost zvezkov je tudi v tem, da je izdelava hitrejša, cena pa nekoliko nižja, obseg strani je manjši, zato jih lahko ponudijo po dostopnejši ceni in tako omogočijo, da pridejo vse te izjemne zgodbe v roke širšemu bralnemu krogu.
 

Načrtovane prihodnje izdaje

»Izdali bi radi še res veliko naslovov, naše navdušenje nad vsemi temi skritimi biseri nikakor ne pojenja. Odkrili, izbrali, pripravili in arhivirali smo jih celo kopico, a se trudimo izdajati dela, primerna tako letnim časom kot tudi dogajanju okoli nas. Tako smo na gregorjevo izdali Krpana, Čebelarstvo in Snubitvena pisma, za poletje smo pripravili Okolo svetá Antona Dolenca, čudoviti potopis enoletnega potovanja okoli sveta leta 1890.

Za jesen pripravljamo nov trojček zvezkov, ki bo verjetno poln kratkih zgodb, v eni od prihodnjih pa razmišljamo o trojni izdaji (bolj ali manj znanih) slovenskih avtoric. Ena od prihodnjih izdaj bo tudi zbirka malih oglasov in raznoterosti med letoma 1890 in 1915. Literarnoarheološka ekspedicija za to izdajo nas bo vodila globoko v pragozdove in džungle starega časopisja in serijskih publikacij, kdo ve, kaj vse bomo našli,« zadovoljen sklene Jernej Babnik Romaniuk.