Pisateljev dom je postal muzej

Skoraj trideset let po tistem, ko je albanski pisatelj in večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado Ismail Kadare pobegnil iz Albanije, je svoj nekdanji dom v Tirani spremenil v muzej. »Delal sem tu, ob kaminu,« je za AFP povedal ob razkazovanju doma, »pisal sem v naročju, vsako jutro«. Prav tam so nastala njegova največja dela, kot so General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj.

Z družino, ženo in hčerama, je v stanovanju živel med letoma 1973 in 1990; takrat so okna zastirale težke zavese, s katerimi so se poskušali skriti pred paranoidnimi očmi komunističnega režima diktatorja Enverja Hoxhe. Stanovanje je polno osebnih predmetov, kot so set pip, pisalni stroj, polica, polna knjig, vojaška izkaznica s fotografijo mladega pisatelja, fotografija italijanskega igralca Marcella Mastroiannija med snemanjem filmske adaptacije Generala mrtve armade.

Z družino, ženo in hčerama, je v stanovanju živel med letoma 1973 in 1990, potem je pobegnil v Pariz. FOTO: Gent Shkullaku/AFP

 

Težki časi prinašajo tudi lepa presenečenja

Triinosemdesetletni pisatelj zadnja leta z ženo Eleno, tudi pisateljico, živi med Tirano in Parizom, kamor se je preselil, ko je komunistični režim, zaradi katerega je bila Albanija 40 let tako rekoč zaprta država, padel. Čeprav je bil prisiljen podpirati totalitarizem, zaradi tega ne čuti gneva. »Težki časi prinašajo neprijetna, a tudi lepa presenečenja,« je dejal. »Največja literarna dela so velikokrat nastala v težkih časih, kakor da bi ljudje iskali uteho v nesreči.«

Čeprav so mnogi albanski umetniki pristali v ječi, je bilo Kadareju to prihranjeno, vendar zanika povezave z diktatorjem: »Moje delo sledi le ­zakonom literature, nobenim drugim.«



Njegova dela so prevedena v 40 ­jezikov, prejel je številne nagrade, med njimi mednarodnega bookerja (2005). Zaradi večkratnih nominacij za ­Nobelovo nagrado je nekoliko v zadregi, a pravi, da se rad vidi med kandidati.