Nagrada večernica Marjani Moškrič

Osemindvajseto nagrado večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko delo preteklega leta letos prejme Marjana Moškrič za distopični mladinski roman Sneg. Izšel je pri založbi KUD Sodobnost International. Z njim se pisateljica (1958), ki je večernico že prejela leta 2003 za Ledene magnolije, po besedah strokovne žirije umešča med izstopajoče avtorje mladinske književnosti.

V petčlanski žiriji, kjer imajo svoje predstavnike revija Otrok in knjiga (Darka Tancer-Kajnih, predsednica), Društvo za humanistična vprašanja Argo (Norma Bale) – do leta 2016 Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc –, časnik Večer (Klara Širovnik), Društvo slovenskih pisateljev (Lenart Zajc) in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s Slovensko sekcijo IBBY (Alenka Urh), so kot odlike romana izpostavili družbenokritično ostrino in problemsko naravnanost, s katerima se dotika vprašanj sodobnega sveta; sposobnost, »da bralca povede v globok premislek o sodobnih družbenih problemih, skritih za tančico fikcije«, kompleksnost literarnih likov ter medbesedilnost. Marjana Moškrič po njihovem mnenju z edinstveno pripovedno tehniko in tematsko drznostjo prepričljivo nadaljuje svoje dolgoletno literarno ustvarjanje.

FOTO: promocijsko gradivo

Upor budi upanje

Pri založbi KUD Sodobnost International, ki je izdala Sneg, so zapisali, da je to roman »o odraščanju in zorenju najstnikov v zahtevnih okoliščinah, ko njihove mladosti ne določa le osebna zgodba, temveč tudi zgodovinski trenutek, ki kliče k uporu«. Marjana Moškrič nas v njem »popelje na napeto odkrivanje preteklosti in tiste resnice, ki presega svet navideznega sijaja in vodi nazaj k bistvu, k naravi in k višjim modrostim«, s čimer roman »budi upanje ter krepi zaupanje v ljubezen in prijateljstvo«.

»Meglica, Zaplata in Pristan so nekoč sestavljali mesto, toda potem sta Pristan napolnila beton in asfalt, med Pristan in Meglico pa se je vrinilo novo, bahavo okrožje, polno steklenih palač, z oholim imenom Elizij, razširilo se je tudi mestno smetišče, ki se že zajeda v stari gozd … Svet nadzirajo jate dronov, red vzpostavljajo varuhi, z nasiljem in represijo. Kaj kmalu ne bo nikjer več prostora za ljudi, ki se ne podrejajo, za posebneže in obstrance, za 'obarvane' … pa tudi za marsikoga in marsikaj drugega ne. Na primer za knjižnice in knjige. Za drevesa in gozd, za skupnost. V takem zahtevnem trenutku se prepletejo poti treh najstnikov, Eda, Oskarja in Jare. Vsak je iz svojega sveta in vsak od njih skuša najti svojo pot, vendar ne vedo, da jim je skupna skrivnostna preteklost, brskanje po njej pa utegne biti nevarno,« so povzeli njegovo vsebino.

Skrbno načrtovani in brez nasilja izpeljani upor najstnikov proti skorumpirani oblasti prinaša simbolično osvoboditev mesta, je v utemeljitvi večernice poudarila žirija, ki je Sneg označila za svež prispevek k mladinski književnosti v slovenskem literarnem prostoru. Sporočilo o uporniškem duhu, ki se krepi le v skupnosti, mu daje poseben etični in moralni naboj, so še zapisali v utemeljitvi.

Marjana Moškrič je najbolj prepoznavna prav po mladinskih romanih, ki se dotikajo temnih plati odraščanja. Doslej je izdala sedem del za otroke in mladino ter en roman za odrasle. Z romanom Čadavec je bila nominirana za nagrado za najboljši prvenec leta, za roman Ledene magnolije je prejela večernico, za romana Stvar in Sanje o belem štrpedu pa je prejela desetnico.

Lani je večernico prejela Špela Frlic za mladinski roman Bleščivka.