Iz vrzeli avtorica gradi napetost, ki je zaznamovana z razmišljanjem o položaju slovenskega naroda tistega časa.

Galerija
Avtorica je uprizorila srečanje založnika s pisateljem Ivanom Cankarjem ter strastnim bralcem in politikom Henrikom Tumo, čeprav je verjetno, da se Tuma in Schwentner nista nikoli zares srečala. FOTO: Mavric Pivk
V nadaljevanju preberite:
Hinko Smrekar je leta 1926 Lavoslava Schwentnerja (1865–1952), založnika, ki je izdal večino prvih izdaj ustvarjalcev moderne, opisal z naslednjimi besedami: »Na Cankarjevo željo sem tekom let napravil več načrtov za ovoje in nekaj risb za notranjo opremo knjig, ki mu jih je založil L. Schwentner. /…/ založnik /je/ imel upravičeno gmotne pomisleke. In je kljub temu skrbel za lepo in solidno izdelavo in opremo knjig.«
Smrekar je za Schwentnerja poleg knjig naredil še dve opremi. V tiskih iz leta 1906 se je pojavil Schwentnerjev založniški znak kvadrataste oblike s splavarjem v tanki svetli risbi na temni podlagi, in sicer na naslovni strani v knjigi in na zadnji platnici broširanih izdaj. Že v naslednjem letu je znak prenovljen z elegantnejšo črtno risbo na beli podlagi. Schwentner ga je uporabljal do konca svoje založniške dejavnosti. V znaku je splavar, ki s palico potiska splav naprej. Rok Glavan, avtor spremne besede k romanu Tanje Tuma Brodnik (Zgodovinski roman iz življenja založnika slovenske moderne Lavoslava Schwentnerja, Mladinska knjiga, 2021), trdi, da znak razkriva življenjsko pot Lavoslava Schwentnerja.
Komentarji