Iz vrzeli avtorica gradi napetost, ki je zaznamovana z razmišljanjem o položaju slovenskega naroda tistega časa.
Galerija
Avtorica je uprizorila srečanje založnika s pisateljem Ivanom Cankarjem ter strastnim bralcem in politikom Henrikom Tumo, čeprav je verjetno, da se Tuma in Schwentner nista nikoli zares srečala. FOTO: Mavric Pivk
V nadaljevanju preberite:
Hinko Smrekar je leta 1926 Lavoslava Schwentnerja (1865–1952), založnika, ki je izdal večino prvih izdaj ustvarjalcev moderne, opisal z naslednjimi besedami: »Na Cankarjevo željo sem tekom let napravil več načrtov za ovoje in nekaj risb za notranjo opremo knjig, ki mu jih je založil L. Schwentner. /…/ založnik /je/ imel upravičeno gmotne pomisleke. In je kljub temu skrbel za lepo in solidno izdelavo in opremo knjig.«
Smrekar je za Schwentnerja poleg knjig naredil še dve opremi. V tiskih iz leta 1906 se je pojavil Schwentnerjev založniški znak kvadrataste oblike s splavarjem v tanki svetli risbi na temni podlagi, in sicer na naslovni strani v knjigi in na zadnji platnici broširanih izdaj. Že v naslednjem letu je znak prenovljen z elegantnejšo črtno risbo na beli podlagi. Schwentner ga je uporabljal do konca svoje založniške dejavnosti. V znaku je splavar, ki s palico potiska splav naprej. Rok Glavan, avtor spremne besede k romanu Tanje Tuma Brodnik (Zgodovinski roman iz življenja založnika slovenske moderne Lavoslava Schwentnerja, Mladinska knjiga, 2021), trdi, da znak razkriva življenjsko pot Lavoslava Schwentnerja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji