»Vesela dihurčka« proslavljata polnoletnost

Poslušalci alternativne glasbe gotovo poznajo organizatorski tandem Dirty Skunks. Njima se lahko zahvalimo, da se nam na koncerte ni vselej treba voziti do prestolnic naših sosedov. V prvem desetletju delovanja sta pripravila več kot 300 dogodkov ter gostila še enkrat toliko domačih in tujih skupin. V naslednjih osmih letih sta izpeljala še od 50 do 60 koncertov na leto ter sodelovala z okoli 1500 glasbeniki z vsega sveta.

»Vsakega koncerta, ki ga organizirava, se lotiva z enako vnemo, kot da je to edini koncert. Obožujeva te alternativne težkometalne, hardcore punk, stoner rock in druge underground podžanre, in ravno to naju loči od tipičnega organizatorja prireditev,« sta povedala »vesela dihurčka«, ki ob prihajajoči osemnajstletnici v petek pripravljata glasbeno poslastico. Na treh odrih se bo v eni noči zvrstilo osemnajst zasedb, ki so zaznamovale njuno dolgoletno prisotnost na slovenski sceni. V ljubljanskem Orto baru, ki je pred kratim zaznamoval 25-letnico delovanja, bodo zavzele odre uveljavljene in dlje delujoče skupine lokalne alternativne scene pa tudi obetavni biseri lokalnega podzemlja, od metala, punkrocka, hardcora do stoner rocka in drugih alternativnih podžanrov te subkulture.

Do prvih koncertov s pomočjo telefaksa

Kako se je pravzaprav vse začelo? Pred skoraj dvema desetletjema sta Matej Ahlin in Črt Batagelj zaznala kronično pomanjkanje koncertne ponudbe na slovenski sceni. Prvi koncert je bil bolj kot ne eksperiment, saj sta hotela dokazati, da je tudi na tej sceni marsikaj mogoče, če je le volja in malo navdušenja. Februarja 2002 sta organizirala Orto metal fest No. 1 ter privabila na oder skupine Sarcasm, Expulsion, Nabiska ter Distortion. »Po prvem uspešno organiziranem koncertu se je v naju nekaj premaknilo, neka nova svežina in zadovoljstvo. Dogovorila sva se za nov termin in začela nabirati bende,« je povedal Ahlin.

Prevetrila sta slovensko glasbeno sceno in zaradi pomanjkanja alternativne koncertne ponudbe je bila v prvih letih večina koncertov razprodanih. Potek organizacije je bil takrat drugačen, kot je v navadi danes. »Vse je potekalo prek telefonov, podatke smo si izmenjevali tudi prek telefaksa, največkrat smo se za koncerte dogovorili kar v živo,« sta se spomnila začetkov sogovornika, ki sta nastopajoče med drugim iskala v lokalih, kjer so se zadrževale takratne alternativne subkulture.

Pred dvajsetimi leti še nista delovala prek društva. Tudi družbenih omrežij ni bilo, ki danes poenostavijo promocijo dogodkov. Plakate sta v vseh vremenskih razmerah po ljubljanskih ulicah lepila sama, spletna stran je bila še v povojih. »Tudi danes ni videti veliko bolje, vendar služi svojemu namenu,« se je pošalil Ahlin in dodal, da še vedno uporabljata enak elektronski naslov – hotmail.

Vsaka šola nekaj stane

11. junij 2004 je prelomnica njunega delovanja. Na Metelkovo sta pripeljala ameriško hardcore zasedbo Hatebreed in se tako pojavila na radarju resnejših evropskih agencij, ki zastopajo tovrstne alternativne glasbene skupine. »Ta koncert je bil za naju prelomen. Prvič sva resno pomislila, da bi se s tem lahko preživljala, čeprav je bil na koncertu za takratni čas minus ogromen.« Zasnovala sta kulturno društvo Veseli dihurčki, se prebila skozi kup birokracije, malo glasbe, veliko odrekanja in žrtvovanja, ter se pri tem ogromno naučila. »Predvsem to, da morava v kritičnih trenutkih ostati mirna in stvar profesionalno izpeljati do konca,« je pojasnil Ahlin ter spomnil na Paranoid Open Air Festival, ki se žal finančno ni izšel. »Ampak vsaka šola nekaj stane. S Črtom sva se tako kar veliko šolala in to naju je utrdilo,« je dodal.

Doživela sta vse, od prelivanja krvi, bodečih žic in živalskih glav do ritualov s podganami na odru. Ampak te zadeve moraš doživeti v živo, sta poudarila, branje nima enakega učinka. Najtežje je, ko ima kdo od nastopajočih težave z zdravjem. »Tega občinstvo velikokrat ne vidi, ker naši odlični zdravniki odpravijo težavo. Imeli smo že zelo bolnega basista, ki je igral v zaodrju, kitarista, ki je igral z zlomljenim gležnjem, dve tretjini zasedbe, ki je na odru trpela grozne bolečine zaradi putike, pevko, ki je izgubila glas, in bobnarja, ki je izgubil sluh na eno uho.«

Danes Dirty Skunks nista več samo onadva, že vrsto let ne moreta sama poskrbeti za vse malenkosti. Še vedno sta gonilna sila tega stroja, toda brez računovodkinje, umetniškega in grafičnega oblikovalca, urednika spletne strani, Dirty Skunks ulične ekipe, imenovane Fundamentum Crew, zunanjih pomočnikov, prek katerih prodajajo vstopnice, ter številnih podpornikov na koncertnih produkcijah jima ne bi uspelo zagotoviti, da bo organizacija potekala gladko.

Na treh odrih se bo v eni noči zvrstilo osemnajst zasedb, ki so zaznamovale njuno dolgoletno prisotnost na slovenski sceni. FOTO. Maja Horvat

»Česar eden nima, drugi ima«

Državni aparat je neprizanesljiv do tovrstnih alternativnih društev, število koncertov v predmestju usiha, marsikateri kolektiv je zaradi birokracije in dodatnih stroškov obupal nad organizacijo. Hkrati se je občinstvo z leti spremenilo ter postalo zahtevnejše. Obiskovalci raje izberejo preverjene skupine, kot da bi se z novimi žanri in neznanimi glasbeniki podali v neznano. »V Ljubljani je alternativnih koncertov na število prebivalcev mnogo več kot v večini evropskih prestolnic. Lahko bi rekli, da smo razvadili slehernega obiskovalca tovrstnih dogodkov. Recept za uspešen koncert je večja neznanka, kot je bila pred desetimi leti,« sta povedala sogovornika ter pojasnila, da ju še vedno preseneti število obiskovalcev na koncertih, na katerih jih nista pričakovala, kot tudi napol prazne dvorane na dogodkih, na katerih sta pričakovala lahek zaslužek.

Čedalje več podpore sta deležna tudi od Mestne občine Ljubljana ter kulturnega ministrstva, čeprav glede na dejanske odhodke društva končni izkupiček ne predstavlja velikega zneska. ​»Zadostuje za to, da nekako izpeljeva koncerte s pozitivno finančno ničlo,«​ sta povedala. Zgolj z organizacijo koncertov ni mogoče preživeti. Oba sta kot producenta samozaposlena v kulturi ter delata za festivale, kot so Metaldays, Bluesland in Ment. Skrbita za koordinacijo okoli sto mednarodnih glasbenih skupin na leto, na poletni izvedbi tolminskega festivala Metaldays bedita nad drugim odrom, na Winter Days of Metal pa sta odgovorna za nabor skupin, ki novembra zavzamejo Bohinjsko Bistrico.

Uspehe in poraze je vedno bolje doživeti v dvoje, sta poudarila. »Entuziazem je nalezljiv in ideje kar same privrejo na plan, ko si mlad in sediš v mestnem parku ali lokalni beznici s prijateljem.« Navsezadnje se je ideja o Dirty Skunks porodila za točilnim pultom, le da si takrat še nista predstavljala, kako se bo vse skupaj razvilo. »Vse je potekalo spontano. Stvar je bila organska in še vedno je. Kot je rekel naš pokojni prijatelj in tonski tehnik Boban: 'Česar eden nima, drugi ima.'«