Zagotovo so BaBa ZuLa ena najbolj zanimivih turških glasbenih zasedb. Doslej so dvakrat že nastopili v Sloveniji, jutri pa bodo nastopili v ljubljanskem Kinu Šiška ob 21. uri, kot ogrevanje za predstavitveni festival Ment, ki bo v začetku februarja. O njihovem ustvarjanju smo se pogovarjali z ustanovnim članom Muratom Ertelom ter najnovejšim članom zasedbe Periklisom Tsoukalasom.
 

Ste BaBa ZuLa zelo čudna glasbena zasedba v Istanbulu, v Turčiji?

 
Periklis Tsoukalas: Ne vem, koliko smo čudni, smo pa vsekakor unikatni. Zagotovo pa smo vzorčni predstavniki, tako glasbeno, kot besedilno, sodobnega Istanbula! Našo glasbo bi lahko imenovali »istanbulska glasba«, saj jo to še najbolje opiše.
 

Zahvaljujoč ljubljanski založbi Gritterbeat Records, je turška glasba oziroma turška različica rock'n'rolla postala vse bolj popularna po Evropi.

 
Murat Ertel: Res je. Ne glede ali nas kdo mara ali ne, zagotovo pa ni moč zanikati, da nismo »izvirni in enkratni«. Turška psihedelična glasba postaja popularna po celem svetu od Evrope, Avstralije do Japonske in vseh treh Amerik. Vendar je treba poudariti, da nismo neka cover zasedba, ki preigrava pesmi, ki so nam všeč, ali pa da se držimo starih preverjenih formul. Pred nekaj dnevi smo spet igrali v razprodanem klubu Babylon, ki sprejme 500 ljudi. Tam igramo vsaj enkrat na leto že zadnjih dvajset let. To je zagotovo ne le najboljši istanbulski klub, vendar tudi v celi Turčiji. Nisem prepričan, če bi še katera skupina, poleg naše, lahko naredila kaj takega v vse teh letih.


 

Pogosto zmedete občinstvo, ko nastopate v tujini?

 
Murat Ertel: Na naših nastopih v tujini so lahko sprva šokirani in zmedeni le tisti, ki nas ne poznajo. Vendar pa se nam kmalu vsi pridružijo v plesu in zabavi ob naši glasbi.
 

Nastopili ste tudi v znamenitem glasbenem dokumentarcu Crossing the Bridge: The Sound of Istanbul, Alexandera Hackeja iz skupine Einstürzende Neubauten in režiserja Fatiha Akina. Krasna zvočna razglednica nas je povsem očarala, kako je pa bil film sprejet v Turčiji?

 
Murat Ertel: Bil je res zelo dobro sprejet.
Dejansko je ta film tako v sami Turčiji, kot tudi v tujini, spodbudil povečano zanimanje za glasbo Istanbula pa tudi celotne Turčije. Canneski nagrajenec za najboljši film ter mednarodno uspešen režiser Fatih Akin ga še vedno imenuje »najboljši film, ki sem ga posnel«.
Zagotovo ni boljšega filma o glasbi sodobnega Istanbula. Močno si želim, da bi temu filmu iz leta 2005 sledil nov na isto temo.

Na vašem novem albumu Derin derin je vaša sposobnost mešanja glasbenih stilov skorajda postala svojevrsten glasbeni stil. Ima namreč popoln BaBa ZuLa zvok!

 
Periklis Tsoukalas:  Hvala lepa! BaBa ZuLa se razvijamo, kot vsaka druga glasbena skupina, ki želi raziskovati in se izvirno izražati. Tako je ta album nov korak v razvoju skupine. Nimamo občutka, da smo mešali različne stvari, temveč bolj, da je šlo za veliko svobodo pri našem izražanju, kjer so se naši vplivi filtrirali skozi nas. Na nas voliva veliko stvari, ne le glasba.
 
Murat Ertel: Oh, prav dobro je slišati tako pohvalo. Album Derin derin je zagotovo najboljši album skupine BaBa ZuLa v zadnjih 23-ih letih. Zame je zelo oseben, saj sem ga tudi produciral, z ženo Esmo pa sva tudi oblikovala ovitek. Prav tako sem z njo in sinom Arelom skladal pesmi, zanjo sem napisal eno pesem ter uporabil očetove risbe za ovitek.
 

Na tem albumu slišim veliko različnih vplivov, celo zvočna stališča tako Franka Zappe kot Alija Farka Toureja.

 
Periklis Tsoukalas: Z zanimanjem smo prebirali zelo številne in različne komentarje o vplivih na tem albumu. Ker smo seveda odraščali z zelo številnimi glasbami, in vse te živijo v naših življenjih, se to pozna tako ali drugače, s prisotnostjo ali odsotnostjo, v naši glasbi. Tu so pa še vplivi osebnih življenjskih situacij in še veliko drugega. Za nas je pomembno, da vse kar naredimo pride naravno iz nas, ne pa kot poskus uresničitve neke umetne želje, da bi zgledali ali zveneli kot kakšna določena skupina ali glasba ali družbeni sloj.


 

V članku o vašem albumu Derin derin, sem zapisal, da bi vaša glasba popolnoma sodila v kak film Quentina Tarantina.

 
Murat Ertel: Zelo mi je všeč Tarantino. Res pa je tudi, da je skupina BaBa ZuLa nastala iz filmske glasbe, tako da ima izvor v tej cinemaskopskosti. Tudi jaz sem prepričan, da je naša glasba precej divja in cinemaksopska.
 

Na vašo glasbo vpliva glasba Vzhoda in Zahoda, Severa in Juga, vendar gre pri tem za nekaj več kot le za mešanje, mar ne?

 
Periklis Tsoukalas: Rodili smo se in odraščali v geografskem podaljšku vzhodnega Sredozemlja. Tako je naravno, da naši največji vplivi prihajajo od glasbe, umetnosti, poezije in razmer tega območja v vseh žanrih. Tu ne gre samo za staro etno glasbo, temveč tudi za sodobne zvoke. Seveda pa na nas vplivajo tudi nekateri globalni glasbeni trendi. Zato tudi poslušamo glasbe z različnih koncev sveta. Dobra glasba je vedno dobra glasba in ni pomembno od kod prihaja.
Enako seveda velja za literaturo, slikarstvo, fotografijo in druge oblike človeškega ustvarjanja.
 

Ali umetniki v Turčiji uživajte veliko svobode v tem kar počnete? Slišati je namreč številne nenavadnosti o slogu vodenja vaše državi s strani Ergodana.

 
Periklis Tsoukalas: Menim, da ni države na tem svetu, ki bi bila tako svobodna, da bi dala umetnikom občutek resnične svobode pri izražanju. Gre le za različne odtenke te svobode.
Mnogi se najbolj bojijo ravno popolnoma svobodnih umetnikov! Morebiti zato, ker se bojijo, da bi znala umetnost združiti ljudi, in jih je strah te enotnosti. Tako zelo močno si prizadevajo, da bi nas razdrobili na drobne koščke in tako lažje nadzorovali in vodili! Zato oblikujejo take zakone in ustvarjajo razmere, ki jih imenujejo »nevarne« in pri tem uporabljajo besedo »teror« in vsako dejavnost zlahka razglasijo za nelegalno. To jim marsikaj olajša.
Za druge ljudi pa so take razmere zelo ustvarjalne. Ljudje v vsakih okoliščinah skušajo najti pot, da povedo, kaj si mislijo in to naredijo na zelo kreativen način.
Tu bi rad poudaril, da mi nismo povezani z nobeno skupino ljudi, saj ne potrebujemo sovražnikov. Naš cilj je združiti sprejemanje drugačnosti in uživanje v razlikah vsakega posameznega človeka v vsaki kulturi v vsaki državi. Prepričani smo, da je izobrazba ključna za izboljšanje tega sveta.
 

Imate v domovini kakšne težave zaradi vaše glasbe?

 
Murat Ertel: Večina naših pesmi je prepovedanih na turškem državnem radiu in televiziji ter številnih zasebnih radiih in televizijah.