Tom Jones, Valižan, ki »se ne bo več zaljubil«

V Veliki Britaniji je popularen televizijski šov Portret(ist) leta na programu Sky Art. Z njim iščejo slikarske talente, zmagovalec na koncu naslika portret znanega Britanca, potem pa slika visi v eni od galerij. Letošnja nagrada je bil portretiranec Tom Jones. Slika bo na ogled v Narodnem muzeju Walesa. Ko so zmagovalnega umetnika vprašali, kakšen model je bil Jones, je odgovoril. »Šarmanten, topel, profesionalen, a kaj, ko ne neha govoriti.«

Mišičast bariton

»Hotel sem najti njegovo temnejšo, ostrejšo stran, toda resnica je, da je zelo svetel človek. Ves čas si je požvižgaval, govoril zdaj o Elvisu, Johnnyju Cashu ali Dylanu,« je še dodal slikar pred prepoznavnim obrazom pevca, ki že dolgo slovi po tem, da skoraj tako rad govori kot poje. Poje pa 56 let, in to različne zvrsti. Od popa do countryja, od soula do gospela. Skoraj šest desetletij kariere v razvpitem biznisu, ki slovi po tem, da te povzdigne ali uniči čez noč, je preživel z glasom, ki ga opisujejo kot poln, mišičast bariton. Še vedno je v fantastični kondiciji. Valižanski veteran, glasbena senzacija, narodni zaklad ... Ali preprosto: The Voice. Glas.



Tom Jones se je kot Thomas Jones Woodward rodil v južnem Walesu leta 1940. Še kot majhen fant je zbolel za tuberkulozo in dve leti preživel v postelji, kjer je preposlušal na tisoče skladb. Da ni odšel po poteh očeta rudarja, mnogi pripisujejo prav tej sreči v nesreči. Pri šestnajstih je pustil šolo in se poročil s srednješolsko ljubeznijo Lindo Trenchard, ki je pričakovala njunega otroka. Leta 1957 se jima je rodil sin Mark. Kot je povedal mnogo let kasneje v intervjuju, ga mlado starševstvo ni oviralo, ravno nasprotno; postal je odločen doseči svoje cilje, zase in za vso družino. Podnevi je delal, ponoči pel v klubih. Leta 1963 se je priključil valižanskemu bendu Tommy Scott and the Senators. Sam je bil pod vplivom ameriške glasbe, predvsem bluesa, r&b in rock'n'rola, z bendom pa so popularnost dosegli v lokalnem okolju. A to se je spremenilo, ko ga je pod okrilje vzel znameniti londonski producent Gordon Mills. Za sto funtov ga je zvabil v London (»pridi vsaj za tri tedne«), mu spremenil ime in postal njegov menedžer. Skoraj neverjetno se danes zdi, da mu je uspelo že z drugim singlom, It's not unusual, skladbo, ki je bila sprva napisana za pevko Sandie Shaw, a jo je zavrnila.

Blaznost med ženskim občinstvom

Skladba je leta 1965 prišla na prvo mesto britanskih lestvic in med prvih deset v ZDA. Leta 1965 je bila posneta glasbena tema za film What's New Pussycat? in tema za bondiado Thunderball (Operacija grom) – in Tom Jones je postal del popkulturne krajine. Že leta 1966 je prejel grammyja za najboljšega mladega umetnika, potem pa na obeh straneh Atlantika prepeval uspešnico za uspešnico: Kiss, Delilah, Green, Green Grass of Home, I’ll Never Fall in Love Again in mnoge druge. Leta 1967 je prvič nastopil v Las Vegasu, kamor se je potem redno vračal do leta 2011. Njegovi nastopi so bili spolno nabite predstave, ki so v blaznost spravljale ženski del občinstva.

Postal je eden tistih pevcev, ki mu na oder ženske metale spodnje perilo in ključe hotelskih sob. V Las Vegasu je srečal tudi svojega idola Elvisa Presleyja, postala sta prijatelja. Njun začetni pogovor naj bi potekal približno takole: Kako znaš tako dobro peti, ga je vprašal Elvis. Poslušal sem tebe, mu je odgovoril Tom.
Jones je skupno izdal 41 studijskih albumov, in čeprav se nikoli ni umaknil z odra, je ponoven zagon dobil v 90. letih z albumom Reload iz leta 1999; na njem sta bili uspešnici Sex Bomb in Mama Told Me Not to Come, ki sta pritegnili mlade. Album velja za najbolje prodajani v njegovi karieri.

Leta 1999 je bil imenovan za najboljšega moškega umetnika na podelitvi nagrade brit in se ustoličil kot žirant televizijskega pevskega šova The Voice. Zaradi prispevka k umetnosti mu je kraljica Elizabeta II. pred dobrim desetletjem podelila viteški naziv in leta 2012 je nastopil na praznovanju njenega diamantnega jubileja v Buckinghamski palači. Leta 2016 je izdal avtobiografijo z naslovom Over the Top and Back (Čez vrh in nazaj). »V vseh letih sem odgovoril na mnogo vprašanj, a nikoli nisem povedal svoje zgodbe.«

Na vrh in nazaj

Tako v knjigi pripoveduje zgodbo fanta, ki je kariero začel s prodajo sesalnikov od vrat do vrat, potem pa s petjem (znani so tudi njegovi plesni gibi) prišel do kariere, vredne milijone premoženja. Po nekaterih recenzijah zgodbo pripoveduje preprosto in iskreno, po drugih bralcu ne pove tistega, kar si želi slišati. V njej denimo ne spregovori o številnih aferah (sam se je pred desetletji hvalil, da je spal z 250 oboževalkami na leto) niti o nezakonskem sinu, ki ga ima z nekdanjo manekenko. Je pa sporočilo jasno: To je zgodba družinskega človeka, ki je bil poročen 58 let. Žena Linda je umrla leta 2016 po kratki in hudi bitki z rakom. »Zdaj vem, da je bila najpomembnejša oseba mojega življenja,« je po njeni smrti povedal slavni ženskar.

Pred leti so ga napadali zaradi slovite skladbe Delilah, češ da trivializira umor ženske, ko poje, »stala je tam in se smejala ... vzel sem nož in ni se več smejala«. Odgovarjal je, da se take reči pač dogajajo. Skladba namreč govori o njeni nezvestobi, on pa ne zdrži več ... Pred časom je opravil tudi preiskavo DNK, da bi enkrat za vselej končal ugibanja, ali ima temnopolte prednike. Izkazalo se je, da jih ima. Tisoče let nazaj.

V Stožicah

Osemnajstega junija bo v okviru svoje turneje nastopil v Stožicah. Pred slovenskim občinstvom bo prvič. Prihaja iz Londona, odhaja v Bratislavo. V Dubrovniku bo nastopil prvega julija pred katedralo. Najprej koncert, potem pa si bo tri dni vzel za počitnice, so sporočili organizatorji koncerta Star produkcija. •