Podzavest daje dobre odgovore

Pred kratkim končan tridnevni­ predstavitveni glasbeni festival­ Ment, ki je že pred leti uvrstil ­Ljubljano med ­atraktivnejše ­tovrstne dogodke na evropski glasbeni sceni, je tudi letos gostil kopico zanimivih glasbenih pojavov. Ment predstavlja prihodnost evropske ­glasbe in ena od takih prihodnosti je tudi ­iransko-­nizozemska pevka ­Sevdaliza, s ­katero smo se pogovarjali pred njenim koncertom v ljubljanskem Kinu Šiška.

 

Vaša glasba je mešanica zvočne preteklosti, sedanjosti in ­prihodnosti. Je to bila intuitivna odločitev?

Gotovo je to posledica moje intuicije. V bistvu o tem nikoli nisem razmišljala.
 

Torej ni rezultat izdelanega ­marketinškega načrta?

Ne. (Smeh.) To pa res ne. Moj marketinški načrt sta moja strast in intuicija.
 

V skladbah gradite zanimiva zvočna ozračja, recimo sozvočje elektronike in glasu.

To je nastalo povsem intuitivno. Ker nimam glasbene ­izobrazbe, je bila moja glasba hkrati ­raziskovanje možnega, kdo sem in kaj zmorem. Pri tem sem odkrila marsikaj o sebi, česar prej nisem vedela, predvsem glede vpliva moje dediščine, ki sem jo ­nezavedno prenašala s sabo.
Pojem tako, da so tisti, ki so študirali glasbo, slišali mikrotone v načinu mojega petja in dejali, da slišijo, da sem Perzijka. Tega nisem nikoli študirala. To je le sledenje notranjemu glasu in okusu.
 

Imajo tisti z izkušnjami z življenjem v dveh kulturah poseben vpogled v to?

To se mi zdi zelo pomembno, saj lahko tako kombiniram dva ­edinstvena elementa v nekaj novega.
 

Migracije so vpete v srčiko razvoja človeške civilizacije. Pesem Bebin je vaša prva v farsiju. V njej nasprotujete kriminalizaciji vseh ljudi, ki prihajajo iz določenih držav.

Tudi to je bila spontana odločitev. Pesem sem napisala, posnela in izdala v treh dnevih. Morda prav zato, ker je nastala v farsiju. Praviloma delam glasbo počasi, da naravno raste, kar lahko traja od pol do enega leta. Z Bebin sem ­naredila ravno obratno in sama sebi postavila izziv. To je tema, ki mi je znana, za katero stojim, saj sem sama del te zgodbe, tega ­problema, če je to sploh problem.
 

Kaj pomeni Bebin?

Bebin pomeni 'videti', vendar v precej širšem in večplastnejšem pomenu, bolj kot 'uvideti'. Farsi je zelo pesniški jezik.
 

S tisočletno tradicijo pesnikov.

To pa zagotovo.

V vaših besedilih odpirate bistvene teme o tem, kako biti človek v 21. stoletju.

(Začuden smeh.) Morda pa res. Večina mojih pesmi govori o človeku. Je pa nekaj avtorjev v naši generaciji, ki so drugačni. Ena takih je recimo Björk, ki je celoten album posvetila naravi. To se mi zdi zelo zanimivo.
Rada bi pisala avtentične pesmi, o stvareh, ki sem jih izkusila in doživela. O srčni bolečini prekinjene ljubezni, o duhovni izkušnji. Nekatere teme se stalno vračajo.
 

Mora biti umetnost angažirana,­ usmerjena v družbene ­spremembe?

Da, če za tem stojijo strastna prepričanja. Če so lahko del premikanja na bolje. Res pa je, da je pri nekaterih umetnikih tako obnašanje le sledenje marketinškemu načrtu. Verjamem, da je umetnost lahko precej bolj vplivna, če je pristna. Postane pripomoček, prek katerega se izražaš in si želiš nekaj povedati.
 

Prvenec ste naslovili precej nenavadno – ISON.

Nekega jutra sem se prebudila iz polsna in v glavi imela besedo ISON, ki mi ni nič pomenila. Zato sem jo poguglala in odkrila, da je to komet. (Smeh.) Morda sem se v polsnu vprašala, kakšen naj bo naslov albuma. In podzavest rada odgovori na taka vprašanja. Meni je odgovorila s to nenavadno besedo. Skratka, podzavest daje dobre odgovore.
 

Glasbena industrija rada ­predalčka glasbo, da jo lažje proda. Toda vaša glasba je vse kaj drugega kot le trip hop.

Se strinjam. (Zašepeta.) Tovrstno predalčkanje me je vedno motilo. Glede na to, da sem šele na začetku glasbene poti, menim, da bo moja diskografija, čez nekaj let, če bom še ustvarjala glasbo, kot jo trenutno, in bo dovolj ljudi, da jo bodo hoteli poslušati, to pokazala. Ves čas se spreminjam.
 

Imate tudi posebne vizualizacije svojih pesmi. Je to še vedno pomembno? Še vedno gledamo glasbo?

Tega ne vidim kot vizualizacijo glasbe, temveč kot nekaj, kar jo dopolnjuje, izboljšuje in krepi.
Moja domišljija je namreč velikokrat zelo dejavna. Ko pišem sporočila prijateljem, so to dolge, zapletene pisarije. Občutek imam, da imam včasih v glavi grandiozne­ ideje. Včasih se mi zdi, da ­vizualizacije dajo moji glasbi grandiozno širino.
 

Je tehnologija v glasbeni ­industriji le orodje za izražanje ali je vzela srčnost in dušo glasbenemu ustvarjanju?

Nikakor. Če kaj jemlje dušo glasbi, so to ljudje. ­
Tehnologija je orodje, gre za to, kako to orodje ­uporabljaš. Delujemo v ­gospodarstvu in to je ­povezano tudi z denarjem. Tehnologija nas ne ogroža toliko kot ljudje.