Pevka, močnejša od virusa

»Operna zvezda hospitalizirana zaradi covida-19,« se je lani septembra bral naslov v New York Timesu. Zvezdniška sopranistka, ki je lani v Ljubljani povedala: »Ne maram nastopati na spletu. Ničesar ne maram po spletu, ne šole ne petja,« je ravno na družbenem omrežju odgovorila in oznanila: »Vse bo še v redu.« In je bilo in še zmeraj je. Diva znova prihaja v Ljubljano.



Pevka se je najverjetneje okužila na koncertu v Bolšoj teatru po tistem, ko so prenehali veljati strogi ukrepi za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom in so v gledališču novo sezono začeli z Verdijevim Don Carlosom.

V bolnišnici so ji diagnosticirali pljučnico, a je precej hitro ozdravela in se kmalu spet znašla na odrih Bolšoja, Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu, kjer jo je pred skoraj dvema desetletjema odkril karizmatični maestro Valerij Gergijev, in Dunajske državne opere.

Odpovedi nastopov zaradi zapiranja javnega življenja, je maja letos povedala častna meščanka Dunaja s stanovanjem še v New Yorku in Sankt Peterburgu, so ji prinesle tudi nekaj dobrega, prvič po dolgem času je imela veliko prostega časa in je počela stvari, za katere prej običajno ni imela časa.

Po ponovnem odpiranju je obiskala lepo število razstav in muzejev v različnih mestih, na sprehodih po Dunaju pa je odkrila marsikaj, česar prej ni poznala, zanimive samostane in muzej Ernsta Fuchsa. »Upam, da se bo vse skupaj kmalu končalo,« je dodala. »Imela sem srečo, da sem lahko delala v Rusiji in v zadnjih mesecih tudi v Španiji in v dunajski Španski jahalni šoli. Upam, da bo poleti vse še bolje.«

Prejšnji petek je nastopila v Puccinijevi Turandot v veronski areni, na začetku tega tedna se je s sestro Natašo lagodno potikala po Benetkah, sredi tedna pa je bila povabljena na glasbeni večer na domu Andree Bocellija in nato spet nastopila v Veroni, po gostovanju na ljubljanskem festivalu jo proti koncu meseca čakajo štirje nastopi v Tosci na Salzburškem festivalu v okviru podaljšanega proslavljanja lanske stote obletnice festivala.

Lansko leto je bilo malce drugače, a tudi ne zelo: v letu, v katerem so bili številni festivali odpovedani, je nastope začela s štirimi koncerti junija v dresdenski operi, potem sta s soprogom, tenoristom azerbajdžanskega rodu Jusifom Ejvazovom v neapeljskem Teatru di San Carlo nastopila na dveh večerih z izborom iz Tosce, potem v veronski areni, od koder je prišla na ljubljanski večer opernih arij.

Ana Netrebko, napovedujejo koncert ljubljanski organizatorji, kraljuje na opernih in koncertnih odrih po vsem svetu, vse odkar jo je, članico pionirskega zbora iz Krasnodara, v sankpeterburškem Marijinem gledališču odkril karizmatični maestro Valerij Gergijev. Njena vokalna zrelost ji omogoča umetniško neprekosljive interpretacije Verdijevih in Wagnerjevih junakinj ter vodilnih vlog v delih pozne romantike.

Skupaj z odrskim partnerjem, azerbajdžanskim tenoristom Jusifom Ejvazovom, ki je eden najbolj iskanih tenoristov svoje generacije, sta postala zvezdniški operni par par excellence. Karizmatični pevec je reden gost vseh najuglednejših opernih hiš in festivalov po svetu, kot so Kraljeva operna hiša v Londonu, Državna bavarska opera v Münchnu, Dunajska državna opera, La Scala v Milanu, Državna operna hiša v Parizu in Metropolitanska opera v New Yorku.

Operna diva-par-excellence 21. stoletja, so Ano Netrebko označili na spletni strani OperaWire, revija Time jo je leta 2007 uvrstila med sto najpomembnejših posameznikov, bila je prva med izvajalci klasične glasbe, tudi najrazličnejši drugi izbori so se strinjali v oceni, da je superzvednica 21. stoletja, navsezadnje o tem priča tudi to, da so jo pri Deutsche Grammophon izbrali za eno od svojih najuglednejših solistk.

Ljubljanski program Ane Netrebko in Jusifa Ejvazova bo italijansko obarvan z najbolj znanimi sopranskimi in tenorskimi arijami ter dueti iz izbranih oper. Ko je Giuseppe Verdi začel ustvarjati opere, sta bili javnost in stroka trdno prepričani, da učinkovitosti Rossinijevih oper ne more preseči. Verdi je z novimi pristopi v dramatizaciji in inventivno melodičnostjo v glasbeni ekspresiji kmalu dokazal, da se motijo. Postal je najpomembnejši operni ustvarjalec v Italiji in širše v Evropi. Po Verdiju je prišel čas za Giacoma Puccinija, ki je predhodniku sledil po vplivu in ugledu. Ustvarjal je v slogu verizma, ki je glasbeni odgovor na takrat razširjeni literarni realizem. Isti slog sta v svojih operah uporabljala Leoncavallo in Giordano.