Zgodovinski nastopi skupine Laibach v Severni Koreji še vedno delujejo zelo inspirativno, tudi na zasedbo. Tokrat je založba Mute za praznični čas pripravila EP
Party Songs, partijske pesmi za zabavo. Izšel je v dveh formatih, kot 12-inčni vinil in v digitalni obliki.
Na EP-ju Party Songs je šest posnetkov. FOTO: arhiv založbe
Skupina Laibach, ki pogosto sodeluje z duom Silence, je izdala EP
Party Songs s šestimi posnetki. Na njem so zbrani doslej neobjavljeni posnetki repertoarja, ki ga je zasedba pripravila za nastope v Severni Koreji leta 2015. Videli in slišali smo jih v izvrstnem dokumentarnem filmu
Dan osvoboditve Mortena Traavika in
Ugisa Olteja, ki je bil naslednje leto predstavljan v kinematografih. In ravno na nekdanji dan zmage, sedanji dan Evrope, ko se spominjamo zmage nad nacizmom in fašizmom ter njihovimi lokalnimi vzorniki, je zasedba Laibach tudi posnela avdio in video uvodne pesmi tega EP-ja,
Honourable,
Dead or Alive,
When Following the Revolutionary Road. Severnokorejski partizanski pesmi so tokrat dodali slovensko partizansko pesem
Jutri gremo v napad na besedilo Mateja Bora in melodijo Janeza Kuharja. Video, ki spremlja to skladbo, je nastal na koncertu Laibacha 5. maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Kimova opera
Pesem
Honourable, Dead or Alive, When Following the Revolutionary Road temelji na ariji iz klasične severnokorejske revolucionarne opere
Povej, o gozd iz leta 1972. To je ena od petih oper, ki so bile napisane in producirane pod vodstvom Kim Džong Ila, očeta sedanjega vodje Kim Džong Una. Reinterpretacijo te pesmi je skupina Laibach pripravila za svoj prestižni nastop ob severnokorejskem dnevu osvoboditve v gledališču Pongva v Pjongjangu. Vendar so severnokorejski gostitelji razložili gostom, da je njihova različica preveč »zmedena«, in jo umaknili iz repertoarja.
Jo je pa zasedba kasneje izvedla s študentkami glasbene šole
Kum Song Music School. Z nastopa na tej šoli je tudi posnetek pesmi
Arirang, korejske ljudske pesmi, ki naj bi bila stara več kot 600 let, mnogi jo imajo tudi za neuradno himno Severne in Južne Koreje. Obstaja kar 3600 različic od kar 60 verzij te pesmi. Unesco jo je dvakrat vpisal na seznam svetovne nesnovne dediščine, enkrat na pobudo Severne, drugič na pobudo Južne Koreje.
Nastop Borisa Benka in Mortena Traavika ter študentk glasbene šole Kum Song Music School iz Pjongjanga. FOTO: Jørund F. Pedersen
We Will Go to Mount Paektu je popevkarska uspešnica, ki jo izvirno izvaja ženska zasedba
Moranbong Band. Ta svetovno znana zasedba naj bi nastala na pobudo vrhovnega vodje Kim Džong Una in pod njegovim umetniškim vodstvom.
Pesem je na videz naivna, bukolična in vzvišena oda pohajkovanju po gorah. Vendar je to ena od najbolj političnih in domoljubnih pesmi v Severni Koreji. Gora Pektu (po korejsko Pektusan) je tako »sveta gora« vladajoče dinastije Kim kot mitološki rojstni kraj Korejcev pred 5000 leti. Na prošnjo severnokorejskih gostiteljev je zasedba Laibach posnela različico te pesmi v angleščini. Vendar so državni cenzorji, ko so slišali posnetke, zahtevali, naj pesem umaknejo iz repertoarja. Skrbelo jih je namreč, da bo občinstvo ob poslušanju njihove različice »zmedeno, jezno, morda celo besno«.
Morebiti je severnokorejska cenzura tako celo rešila članom skupine Laibach in njihovem takratnem pratežu življenja, če je to bilo tako resno. No, vsekakor ko so te pesmi izvajali na glasbeni šoli ni nihče pobesnel. Občinstvo je ostalo mirno in vljudno. EP Party Songs je tako simpatičen dokumentarni zaznamek, saj je edini res kakovosten posnetek tisti, ki je nastal v Cankarjevem domu. Tako je EP Party Songs pika na i, ki je sledila pred enim letom izdanemu albumu
The Sound of Music, kjer so Laibach na studijskem albumu povzeli repertoar, ki so ga pripravili za nastope v Severni Koreji.
Komentarji