Komorna glasba za navdih in mir

Po včerajšnji matineji za otroke in mladino se bodo nocoj začeli­ trije zaporedni večeri komorne glasbe na Sonc Festivalu v radeški cerkvi sv. Petra. Domačinka, violinistka Tanja Sonc, ki živi in ustvarja v Švici, je festival ustanovila leta 2016, vsako leto se ji na koncertu pridružijo vrhunski glasbeniki iz Slovenije in tujine. Vsak večer bodo obiskovalci prisluhnili drugemu programu, nocoj bodo na sporedu dela Rossinija, Mozarta in Beethovna.

Tanja Sonc je povedala, da je s festivalom hotela vrniti Sloveniji nekaj tistega, kar se je naučila, tudi kot navdih mladim generacijam. »Ko sem odraščala, ni bilo veliko koncertov komorne glasbe in sem šele v tujini zares spoznala, kaj so kvartet, oktet, različne komorne zasedbe. Najbolj me osrečuje, da muziciram z glasbeniki, s katerimi se tudi sicer dobro razumemo. Trenutno v Radečah tudi skupaj živimo in mislim, da se to na odru zelo pozna, ker imamo povsem drugo energijo. Redko imamo glasbeniki na festivalih dovolj časa, da tudi malo uživamo, da ne vadimo ­dvanajst ur na dan.«



Tokrat bo v Radečah nastopilo deset glasbenikov iz Slovenije in tujine, vsi so priznani umetniki, ki igrajo z najboljšimi domačimi in tujimi orkestri oziroma so njihovi člani. Ne gre za stalno zasedbo; letos je malo več domačih ­glasbenikov. Zaradi epidemije je Tanja Sonc trepetala, ali bodo vsi sploh lahko prišli. Zasedbo sta izbrala s hornistom Boštjanom Lipovškom, prav tako Radečanom, ki je od leta 2017 s Tanjo Sonc umetniški vodja festivala. »On organizira pihalce, jaz poskrbim za godalce. Doslej je vedno dobro funkcioniralo. Vsak pa ima tudi željo, s kom bi rad igral, potem pa te glasbenike ­povabimo.«
 

Festival, posvečen očetu

Lani je festival zaradi epidemije odpadel, Tanja Sonc ga je hotela posvetiti očetu Damijanu Soncu, ki je preminil novembra 2019. »Vedno nas je podpiral, organiziral vse tehnične stvari, snemal koncerte. Rada bi, da njegovo ime živi naprej, ker smo zelo majhna, a močna ­družina.«



V treh festivalskih večerih bodo glasbeniki odigrali tri programe. »Programi niso povezani med sabo, so nama pa z Boštjanom vse skladbe zelo blizu. Prvi večer bomo slišali Beethovnov septet, ker je bila lani 250. obletnica Beethovnovega rojstva, skladba je zelo redko izvajana in veliko inštrumentov se prikaže v solistični luči. Slišali boste še Rossinijev in Mozartov kvartet. Na prvih dveh koncertih sem hotela pokazati malo manj tipične zasedbe. Na zadnjem, nedeljskem koncertu pa bo prišla na plan romantična slovanska duša, ki je bila blizu mojemu očetu. Zelo rad je imel Dvořáka, zato sem se odločila za njegova kvintet in tercet. Slednji žal ni pogosto izvajan, ampak je ena od mojih najljubših skladb.​ Igrala sem ga pri dvanajstih na Češkem in mi je ostal v zelo lepem spominu. Pa še Webernov Počasni stavek, ki je za dušo in prinese neki mir.«
 

Po vrhunskost v Radeče

Tanja Sonc pravi, da čeprav je v tem času veliko festivalov, takega ni. »Kar predstavimo mi, ne predstavi noben drug festival v Sloveniji. Smo majhna, ampak skrbno izbrana skupina glasbenikov, ki predstavlja skladbe, ki se jih ne sliši pogosto, na najvišji mednarodni ravni. Kdor pride, bo zagotovo navdihnjen in bo dobil neko dobro energijo. To je naš cilj in ves teden se pripravljamo na to, da bomo dali samo najlepše in najboljše od sebe.«



Tanja Sonc, ki je koncertirala po številnih tujih odrih, pravi, da je nastop pred domačim občinstvom vendarle nekaj posebnega. »Igram za svoje ljudi. Ljudi, ki jih poznam. Vedno je tudi malo pritiska, ker bi rada pokazala, da sem boljša kot lansko leto, da sem se več naučila. Čeprav vedno naredim najbolje, kot znam, se mi tu zdi, da lahko dam še več. Druženje po koncertu je neprecenljivo. Običajno imaš po koncertu veliko adrenalina, ampak ga ne moreš z nikomer deliti in greš sam v hotelsko sobo. Tu pa vedno kdo prinese potico, sokrajanom sem res hvaležna, tradicija je, da se še družimo po koncertu, kar se mi zdi res pomembno. Da tudi ljudje spoznajo glasbenike, da pripeljem nekaj internacionalnosti v Radeče.«

Vstop na vse koncerte je prost, obiskovalci so povabljeni, da dajo prostovoljne prispevke. »Imamo sponzorje, občina Radeče nas zelo podpira. Z Boštjanom morava kdaj dati tudi kaj iz lastnega žepa, ampak hočeva, da ljudje pridejo brez predsodkov, da je klasična glasba predraga. V Švici je ta način, da vsak da, kolikor misli, da lahko da, nekaj običajnega. V Sloveniji bo še trajalo, da bodo ljudje to razumeli, ampak če ne začneš, se nič ne ­spremeni.«